Urška Perenič

Urška Perenič
Rojstvo	5. december 1982({{padleft:1982|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:5|2|0}}) (43 let) Postojna
Poklic	literarna zgodovinarka, univerzitetna profesorica, literarna teoretičarka, filologinja, zgodovinarka
Narodnost	Slovenka
Državljanstvo	Slovenija

Urška Perenič, slovenska zgodovinarka, literarna zgodovinarka in teoretičarka, slovenistka, germanistka ter urednica, *5. decembra 1982, Postojni.

Zaposlena je kot redna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer raziskuje in predava zgodovino slovenske književnosti, s posebnim poudarkom na 19. stoletju in prvi polovici 20. stoletja. Je tudi specialistka za empirično literarno vedo in sistemsko teorijo literature.

Izobraževanje in akademska pot

Doma je s Kettejevega Prema, danes pa živi v Postojni. Obiskovala je Osnovno šolo Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici, nato pa gimnazijo Sežani. Po maturi leta 2001 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani začela študij germanistike in slavistike. Med študijem se je navdušila nad literaturo in literarno vedo. Leta 2005 je na obeh oddelkih diplomirala z delom Slovensko-nemški odnosi na primeru koroškega pisatelja Josef Friedrich Perkoniga ter pridobila strokovni naziv profesorice slovenščina in nemščine.

Za diplomsko delo in študijski uspeh je leta 2006 prejela nagrado Slavističnega društva Slovenije. V času študija je kot štipendistka Nemške akademske službe za izmenjavo (DAAD) študirala v Stuttgartu, po končanem študiju pa je delovala kot asistentka za slovenščino na Zvezni realni gimnaziji za Slovence ter Dvojezični zvezni trgovski akademiji v Celovcu.

Podiplomski študij je v letih 2005–08 opravila na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Vpisala se je na znanstveni magistrski študij literarnih ved, leta 2006 pa ji je bil odobren neposredni prehod na doktorski študij. Leta 2008 je pod mentorstvom Mirana Hladnika doktorirala z disertacijo Konstrukcija nacionalnega literarnega sistema z vidika empirične sistemske teorije (COBISS) ter pridobila naziv doktorice znanosti s področja literarnih ved; ob doktoratu je bila stara 26 let. Leta 2025 je na Univerzi Alma Mater Europaea še drugič doktorirala s področja kulturne zgodovine pod mentorstvom Igorja Grdine in somentorstvom Daniela Siterja z disertacijo Bidermajerski dnevnik kot ego dokument: med pravico srca in meščanskostanovskim korzetom. (COBISS)

Poklicna in raziskovalna dejavnost

Leta 2009 je bila izvoljena v naziv docentke za slovensko književnost z literarno teorijo na Univerza v Mariboru, kjer je med letoma 2007 in 2013 vzporedno predavala na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. Na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerza v Ljubljani je zaposlena od leta 2009, v naziv docentke za slovensko književnost pa je bila tam izvoljena leta 2010. V zimskem semestru študijskega leta 2012/13 je bila gostujoča profesorica za slovenistiko na slavistiki Univerza na Dunaju. Februarja 2016 je bila izvoljena v naziv izredne profesorice, junija 2023 pa v naziv redne profesorice za slovensko književnost.

Od 2006 sodeluje na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture kot lektorica za slovenščino in predavateljica o slovenski književnosti. S predavanji je gostovala tudi na akademskih ustanovah na Dunaju, v Pragi, v Zagrebu, v Los Angelesu ter na strokovnih srečanjih v Sloveniji. Dodatno se je izobraževala na Inštitutu za medijske raziskave Univerze v Siegnu.

Njena raziskovalna in pedagoška področja obsegajo empirično literarno znanost, sistemske obravnave literature, slovensko književnost 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja (zlasti pripovedništvo), društvene oblike literarnega življenja (čitalnice), literarne ustanove in medije, avtorstvo (zlasti žensko) na Slovenskem ter prostorske razsežnosti literarne vede in kulture.

Je članica Slavističnega društva Slovenije, Society for Slovene Studies in mednarodnega združenja za empirično literarno znanost IGEL. Opravlja funkcijo urednice in tehnične urednice osrednje slovenske jezikoslovne in literarnovedne revije Slavistična revija.

Sodelovala je pri avstrijskem projektu Enzyklopädie der slowenischen Sprache und Literatur in Kärnten (od leta 2007) ter v letih 2011–14 pri raziskovalnem projektu Prostor slovenske literarne kulture: literarna zgodovina in prostorska analiza z geografskim informacijskim sistemom. V okviru slednjega je uredila tematsko številko Slavistične revije z naslovom Prostor v literaturi in literatura v prostoru (Space in literature and literature in space). Sodelovala je tudi pri drugih projektih, med drugim Encyclopedia of Romantic Nationalism in Europe in Slovenska pisateljska pot.

Vključena je v raziskovalno skupino Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. Sodelovala je v raziskovalnem projektu Nacionalni pesniki in kulturni svetniki Evrope: komemorativni kulti, kanonizacija in kulturni spomin (2014–17).

V letih 2013–14 je bila članica žirije nagrade Kresnik za najboljši slovenski roman, iz katere je leta 2015 izstopila. Od leta 2016 je članica strokovne komisije za književnost pri Prešernovem skladu.

Urška Perenič se dejavno udeležuje strokovnih srečanj, simpozijev in dogodkov ob pomembnih obletnicah slovenskih pisateljic in pisateljev, kar je pogosto povezano tudi z njeno lokalno oziroma pokrajinsko pripadnostjo. V tem okviru jo mediji redno vabijo k podajanju strokovnih izjav. Kot redna profesorica za slovensko književnost se v svojih predavanjih posveča tako literarnoteoretskim kot literarnozgodovinskim vidikom slovenske književnosti, raziskovalno pa se še posebej zavzeto ukvarja z delom v literarnih arhivih. Redno piše, objavlja ter skrbi za promocijo literarne vede in stroke v javnosti.

Objave in delo v književnosti

Po strokovni, pa tudi osebni plati je Urška Perenič tesno povezana s slovenskimi pisateljicami in pisatelji. Je avtorica znanstvene monografije o prvem pomembnejšem slovenskem pripovedniku Josipu Jurčiču. Objavila je številne znanstvene razprave, znanstvene monografije in visokošolski učbenik s področja empirične literarne vede, sodelovala pa je tudi kot soavtorica znanstvenokritične izdaje pisemske korespondence tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. Posebno pozornost je vzbudila njena faksimilirana znanstvenokritična izdaja prvega slovenskega dnevniškega romana Beatin dnevnik pisateljice Luize Pesjakove, ki velja za izjemno odmevno in referenčno delo.

Med njenimi novejšimi deli, ki so v slovenski javnosti naletela na velik odziv, izstopata znanstveni monografiji Josip Jurčič: Pripovednik svojega in našega časa (Beletrina, 2021) ter Ivan Tavčar: Na valovih življenja (Beletrina, 2023). Pomembno mesto v njenem opusu ima tudi znanstvena monografija Luize Pesjakove pesmi za slovensko mladost v zrcalu bidermajerja (Mohorjeva družba, 2022).

Svoja spoznanja objavlja tudi v domačih in tujih znanstvenih revijah (Primerjalna književnost, Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Filološke študije, Riječ, Slovene Studies, Studia Historica Slovenica, Neohelicon) ter v simpozijskih in kongresnih zbornikih. O literarnovednih temah je nastopala tudi na radiu in televiziji.

Nagrade

Za svoje raziskovalno in pedagoško delo je bila Urška Perenič večkrat nagrajena in nominirana. Leta 2022 je bila njena znanstvena monografija Luize Pesjakove pesmi za slovensko mladost v zrcalu bidermajerja uvrščena med odlične znanstvenoraziskovalne dosežke raziskovalk in raziskovalcev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za leti 2021–22. Leta 2021 je prejela priznanje Študentskega sveta Filozofske fakultete za nadpovprečno pedagoško delo, leta 2025 pa priznanje Študentskegasveta Filozofske fakultete za posebne dosežke.

Leta 2020 je bila nominirana za priznanje Filozofske fakultete za enkraten znanstveni dosežek v zadnjih dveh letih za znanstvenokritično izdajo prvega slovenskega dnevniškega romana Beatin dnevnik pisateljice Luize Pesjakove, ki temelji na raziskavah njene rokopisne zapuščine, hranjene v Narodni in univerzitetni knjižnici. Leta 2016 je bila nominirana za osebnost Primorske s področja kulture in umetnosti, leta 2006 pa je prejela nagrado Slavističnega društva Slovenije za uspešen univerzitetni študij.

Izbor iz bibliografije

Monografije

• Empirično-sistemsko raziskovanje literature: Konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010. (Slavistična knjižnica, 16)
• Sončna ura: Pisemska korespondenca Borisa Pahorja in Marije Žagar (1961–1996). Ljubljana: Slovenska matica, 2010.
• Empirija v literarni vedi. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014.
• Ljubezni pregoreče roža se razcveta (Dragotin Kette in Bogomil Fatur). Ljubljana: JSKD, 2016.
• Prvi slovenski družinski roman v obliki dnevnika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019.
• Josip Jurčič: Pripovednik svojega in našega časa. Ljubljana: Beletrina, 2021.
• Luize Pesjakove pesmi za slovensko mladost v zrcalu bidermajerja. Celje: Mohorjeva družba, 2022.
• Ivan Tavčar (1851-1923): Na valovih življenja. Ljubljana, Beletrina, 2023.
• »Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor« (uredila Urška Perenič in Igor Grdina). Ljubljana: Slovenska matica, 2024. (Odstiranja; 11)
• Jaz pa nikoli nisem sanjal: Opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem (urejanje Urška Perenič, 2024)
• Bidermajerski dnevnik kot ego dokument: med pravico srca in meščanskostanovskim korzetom. Ljubljana, Založba Univerze, 2025.

Razprave idr.

• V prerezu slovenske empirične literarne znanosti = At the intersection of Slovene empirical literary studies. Slovenska literarna veda danes. Slavistična revija 61/1 (2013). 275–84, 285–95.
• Intersubjektivnost kot etično načelo (empiričnega) literarnega raziskovanja. Etika v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Zbornik predavanj. Ur. Aleksander Bjelčevič. Ljubljana: ZIFF, 2013. 30–34 Arhivirano 2013-11-11 na Wayback Machine..
• Perspektive empirične sistemske teorije z vidika mlajše generacije – doslednost, odprtost, zanesljivost. Primerjalna književnost 31/2 (2008). 113–35.
• The literary activities of mid-nineteenth-century politico-cultural societies: A Systemic approach. Slovene Studies 33/1 (2011). 61–71.
• Kulturno življenje v društvih sredi 19. stoletja in njihova vloga pri oblikovanju literarnega polja. Vloge središča: Konvergenca regij in kultur. Ur. Irena Novak Popov. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010 (Zbornik SdS, 21). 233–44.
• An Overview of literary mapping projects on cities: Literary spaces, literary maps and sociological (re)conceptualisations of space. Neohelicon: Acta comparationis literarum universarum 41/1 (2014). 13–26.
• The cartographic representation and analysis of (Slovene) writer-careers: Methodology and first results of the Slovene project. Mapping spatial relations, their perceptions and dynamics: The city today and in the past. Ur. Susanne Rau, Ekkehard Schrönherr. Cham etc.: Springer, 2014. 177–94.
• Kartiranje biografij slovenskih književnikov: Od začetkov do sodobne prostorske analize v GIS. Primerjalna književnost 36/2 (2013). 163–183, 298–302.
• Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov = The reading societies network and socio-geographic dynamics. Prostor v literaturi in literatura v prostoru. Slavistična revija 60/3 (2012). 365–82, 383–400.
• Jamnica: Roman soseske. Prežihov Voranc, Jamnica. Spremna beseda Urška Perenič in Miran Hladnik. Ljubljana: Študentska založba; Ravne na Koroškem: Prežihova ustanova, 2010.
• Beno Zupančič in njegova pripoved o med- in povojni Ljubljani. Studia Historica Slovenica 13/2-3 (2013). 767–78.
• Bela lisa na (nacionalnem) literarnozgodovinskem zemljevidu [o pesnici Marii Luckmann]. Riječ 4/2 (2008). 212–26.
• Nemško pesništvo Marie Luckmann (28. 8. 1964 – 5. 3. 1947) kot stereotipija slovenstva. 43. SSJLK: Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ljubljana: FF, 2007. 211–14.
• Poetische Versuche 1843–1844 Luize Pesjak – poskus umestitve dela nemške ustvarjalnosti na Slovenskem v okvir slovenske literarne zgodovine. Slavistična revija 54/2 (2006). 233–44.
• Stiki Josefa Friedricha Perkoniga s slovenskimi intelektualci in pisatelji. Slavistična revija 53/4 (2005). 583–95.
• Bogomir Magajna, Dragotin Kette, Miroslav Vilhar, Fran Milčinski, Ivan Cankar, France Bevk. Slovenska pisateljska pot: Vodnik po domovanjih 106 pesnikov in pisateljev. Ur. Željko Kozinc. Radovljica: Didakta, 2013.
• Pesništvo Vilija Steguja v širšem kontekstu slovenske poezije: [U]gašajoče sanj[anj]e. Vili Stegu: Samotna pot. Ljubljana: Društvo 2000. 197–213.
• Ivan Albreht med domačijsko in pokrajinsko povestjo. Vas na meji: Zbornik ob 120. obletnici rojstva Ivana Albrehta. Ur. U. Orešnik. Logatec: Knjižnica, 2013. 14–27.

Uredniško delo (izbor)

• Medialnost in literatura 1. Slavistična revija, letn. 65, št. 1 (2017). Tematska številka
• Medialnost in literatura 2. Slavistična revija, letn. 65, št. 2 (2017). Tematska številka
• Medialnost in literatura 3. Primerjalna književnost, letn. 40, št. 1 (2017). Tematski sklop
• Prostor v literaturi in literatura v prostoru / Space in literature and literature in space. Slavistična revija, letn. 60, št. 3 (2012). Tematska številka
• Književna interpretacija u suvremenoj slovenskoj znanosti o književnosti. Umjetnost riječi, letn. 64, št. 3–4 (2020). Tematska številka

Izbrani raziskovalni projekti

• Književna republika Borisa Pahorja (1. 10. 2022 – 30. 9. 2025)
• Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju (temeljni raziskovalni projekt; 1. 9. 2020 – 31. 8. 2023)
• Prostor slovenske literarne kulture: literarna zgodovina in prostorska analiza z geografskim informacijskim sistemom (temeljni raziskovalni projekt; 1. 7. 2011 – 30. 6. 2014)

Glej tudi

• seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev

Portal:Literatura

Zunanje povezave

• red. prof. dr. Urška Perenič. Oddelek za slovenistiko. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
• Urška Perenič. Academia.edu