Uporabnik:Vitosmo/Hinduizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Hinduizem

Aum, najsvetejši glas in najbolj bistven znak hinduizma, vzet iz Plesa s Šivo, ki predstavlja prvo prikazovanje nevidnega brahmana

Hinduízem ali híndujstvo (सनातन धर्म; Sanātana Darma, približno trajna vera) splošno velja za najstarejšo glavno svetovno vero.. Značilnost hinduizma je velika raznolikost verovanj, izvajanj in svetih besedil. Religija izvira iz starodavne vedske kulture vsaj do leta 2000 pr. n. št. Hinduizem je tretja najbolj razširjena vera s približno 1,05 milijarde vernikov, od katerih jih 96 % živi na Indijski podcelini. Mogoče je duh hinduizma, ki ga ni navdihnila določena osebnost, najbolje zaobjet v vrstici iz starodavne Rigvede, »najstarejšega religioznega svetega besedila na svetu.« (1):

Sanskrt: एकम् सत् विप्रा: बहुधा वदन्ति
Prepis: Ekam sat vipraaha bahudhaa vadanti
Slovenski prevod: »Resnica je ena, čeprav modreci govorijo o mnogih.«
— Rigveda (Knjiga I, Himna CLXIV, Kitica 46)

V bistvu bo vsako duhovno ravnanje, ki mu sledi vera, ljubezen in vztrajnost, pripeljalo do samouresničenja. Zato se hindujska misel razlikuje z močnim bodrenjem strpnosti za različna verovanja, ker si trenutni sistemi ne morejo lastiti izključnega razumevanja transcendentne resnice. Za hinduizem je bila ta zamisel tvorna sila pri določitvi 'večne Darme'. To je večno nespremenjena in samozadostna luč, izostrena in predirljiva, ki se ne ozira na kaos in vrtince okoli nje.

Hinduizem je raznolik miselni sistem, za katerega so značilne številne filozofije in skupni koncepti, rituali, kozmološki sistemi, romarska mesta in skupni besedilni viri, ki med drugim razpravljajo. teologiji, metafiziki, mitologiji, vedski jajni, jogi, agamičnih ritualih in gradnji templjev. [1] Pomembne teme. hindujskih verovanjih vključujejo štiri Puruṣārte, ustrezne cilje ali cilje človeškega življenja; in sicer Darma (etika. dolžnosti), Arta (blaginja. delo), kama (želje. strasti) in Mokša (osvoboditev. osvoboditev iz kroga smrti in ponovnega rojstva. odrešenja), [2] [3] pa tudi karma. ukrepanje, namen in posledice) in saṃsāra (cikel smrti in ponovnega rojstva). [4] [5] Hinduizem med drugim predpisuje večne dolžnosti, kot so poštenost, preprečevanje, škoditi živim bitjem (Ahiṃsā), potrpljenje, strpnost, samoomejevanje, vrlina in sočutje. [6] Hindujske prakse vključujejo rituale, kot so puja (bogoslužje) in recitacije, japa, meditacija. djāna ), družinsko usmerjeni obredi prehoda, letni festivali in občasna romanja. Nekateri hindujci skupaj. izvajanjem različnih jog zapustijo svoj družbeni svet in materialno lastnino ter se odločijo za dosmrtno sanjaso (meništvo), da bi dosegli Mokšo. [7]

Hindujska besedila so razvrščena. Sruti. "slišano") in smrti. "zapomnjeno"), Glavna besedila so Vede, Upanišade, Mahabarata, Ramajana, in Āgamas. [4] [8] Obstaja šest šol hindujske filozofije, ki priznavajo avtoriteto Ved: Sānkja, Joga, Njāja, Vajšešiika, Mimāmsā in Vedānta. [9] [10] [11] Čeprav Puranska kronologija navaja geneaologijo tisoč let od Vedskih rišijev dalje, strokovnjaki vidijo hinduizem kot združitev ali sintezo [12] brahmanske ortopraksije. različnimi indijskimi kulturami, [13] [26] različnih korenin[14] in brez posebnega ustanovitelja. Ta hindujska sinteza se je pojavila po vedskem obdobju, med c. 500 [15] –200 [16] pr. n. Št. In okoli 300 n.št.[15]. obdobju druge urbanizacije in zgodnjega klasičnega obdobja hinduizma, ko so nastajali prvi epi. [15] Hinduizem je zacvetel je. srednjeveškem obdobju med upadanjem budizma. Indiji .

Trenutno so štiri največje usmeritve hinduizma vajšnavizem, šaivizem, šaktizem in pametizem. [17] Viri avtoritete in večne resnice. hindujskih besedilih igrajo pomembno vlogo, poleg močna hindujske tradicije dvomiti. avtoritete, kar pomaga poglobiti razumevanje teh resnic in tradicijo dalje razvijati. [18] Hinduizem je najbolj razširjena vera. Indiji, Nepalu in na Mauritiusu. Veliko število hindujskih skupnosti je najti med drugim na Baliju. Indoneziji, [19] Zahodni Indiji, Severni Ameriki, Evropi, Oceaniji, Afriki in drugih regijah. [20] [21] Hinduizem je po islamu. 17-odstotno rastjo druga najhitreje rastoča vera na svetu. [22] [23]

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Hindujska družina po puja. v templju Bratan, Bali, Indonezija .

Beseda Hindū izhaja iz indo-arijske [24]. sanskrtske [25] korenine Sindhu. [25] [26] proto-iranska zvoka sprememba *s>. naj bi se po Asko Parpola dogodila med 850 in 600 p.n.št..

Uporaba angleškega izraza "hinduizem" za zbirko verskih obredov in verovanj je dokaj nova konstrukcija: prvič jo je uporabil Raja Ram Mohun Roy. letih 1816–17. [27] Izraz "hinduizem" so okoli leta 1830 skovali tisti Indijci, ki so nasprotovali britanskemu kolonializmu in so se želeli ločiti od drugih verskih skupin. [27] [28] [29] Preden so Britanci začeli kategorizirati skupnosti izključno po veri, se Indijci na splošno niso opredeljevali izključno po svojih verskih prepričanjih; namesto tega so bile identitete večinoma razslojene na podlagi kraja, jezika, varṇa, jāti, poklica in sekte. [30]

Beseda "hindu" je veliko starejša in domneva se, da je pomenila reko Ind. severozahodnem delu indijske podceline. [27] [25] [31] Izraz hindujski se najprej pojavlja kot perzijski naziv za ljudi, ki živijo onkraj reke Ind (sanskrt: Sindhu ), [25] konkretno. Napisu Darija iz 6. stoletja pr.n.št (550–486 pr. N. Št. [32] Izraz hindujščina je. teh starih zapisih geografski izraz in se ne tiče vere. [25] Med najzgodnejšimi znanimi zapisi. "hindujščini". verskimi prizvoki sta morda kitajsko besedilo Zapisa zahodnih regij iz 7. stoletja Xuanzang, [32] in perzijsko besedilo Futuhu's-salatina "Abd al -Malik Isami" iz 14. stoletja.

Thapar navaja, da je beseda hindujščina. Avesti najti. heptahindu. kar ustreza Rigvedski sapta sindhu, medtem ko je hndstn (izgovarja se Hindustan. najti. sasanijskem napisu iz 3. stoletja n.št., ki se nanaša na dele severozahodne južne Azije. [33] Arabski izraz al-Hind se je nanašal na ljudi, ki živijo onkaj reke Ind. [34] Ta arabski izraz je prevzet iz predislamskega perzijskega izraza Hindū in velja za vse Indijce. Do 13. stoletja se je Hindustan pojavil kot priljubljeno alternativno ime za Indijo,. pomenom. "dežela Hindujcev". [35] [37]

Izraz hindujski je bil kasneje občasno uporabljen v nekaterih sanskrtskih besedilih, kot so kasnejši Radžatarangini, v Kašmirju (hinduka, ok. 1450) in nekaterih besedilih bengalskega Gaudija Vajšnava iz 16. do 18. stoletja, poleg tega Čajtanja Čaritamrita in Čajtanja Bagavata. Ta besedila so razlikovala med hindujci in muslimani, ki jih imenujejo Javanas (tujci) ali Mlekčas (barbari), besedilo Čajtanja Čaritamrita iz 16. stoletja in besedilo Bakta Mala iz 17. stoletja poznata besedno zvezo. hindujska Darma". [38] Šele proti koncu 18. stoletja so evropski trgovci in kolonisti začeli za privržence vseh indijskih ver uporabljati naziv hindujci .

Prepričanja[uredi | uredi kodo]

Reliefna skulptura stenske plošče. templju Hojsalesvara. Halebiduju, ki predstavlja Trimurte : Brahmo, Šivo in Višnuja

Med pomembne teme hindujskih ver spadajo Darma (etika. dolžnosti), saṃsāra (brezkončni krog rojstva, življenja, smrti in ponovnega rojstva), Karma (dejanje, namen in posledice), Mokša (osvoboditev od saṃsāre ali. tem življenju) in različne joge (poti ali prakse). [5]

Purušarte (cilji človeškega življenja)[uredi | uredi kodo]

Klasična hindujska misel sprejema štiri ustrezne namene ali cilje človeškega življenja, ki so znani kot Purušarte: Darma, Arta, Kama in Mokša. [2] [3]

Darma (pravičnost, etika)[uredi | uredi kodo]

Darma velja za najpomembnejši cilj človeka. hinduizmu. [39] Koncept Darme obsega ravnanje in vedenje. skladu. rta, redom, ki življenje in vesolje omogoča, [40] in vključuje dolžnosti, pravice, zakone, vedenje, vrline in "pravi način življenja". [41] Hindujska Darma so med drugim verske dolžnosti, moralne pravice in dolžnosti vsakega posameznika, pa tudi vedenje, ki omogoča družbeni red, pravilno in krepostno ponašanje. Darmo morajo po Van Buitenenu [42] sprejeti in spoštovati vsa obstoječa bitja, da se harmonija in red na svetu. ohrani To je, kot trdi Van Buitenen, iskati in izvajati človekovo naravo in resnični poklic posameznika in. tem igrati svojo vlogo kozmičnem koncertu. Brihadaranjaka Upanišad o tem pravi

Nič ni više kot je Darma. Šibkejši z Darmo prevlada kot kralja močnejšega. Resnično, Darma je Resnica (Satja); ko človek govori Resnico, pravijo "Darmo govori", in ko govori Darmo, pravijo "govori Resnico!" Kajti eno in isto sta,.

— Brihadaranjaka Upanišad, 1.4.xiv[43][44]

V Mahabharati Krišna opiše Darmo kot podporo zadevam tako tega kot onostranskega sveta. (Mbh 12.110.11). Beseda Sanātana pomeni večno, trajno ; Sanātana Darma torej pomeni, da Darma nima ne začetka ne konca. [45]

Arta (vsakdanji kruh, premoženje)[uredi | uredi kodo]

Arta je krepostni cilj in pehanje za premoženjem za preživetje, obveznosti in blaginjo. Vključuje politično življenje, diplomacijo in materialno blaginjo. Koncept Arte vsebuje vsa "življenjska sredstva", dejavnosti in vire, ki človeku omogočajo, da je. stanju, ki si ga želi in ki mu omogočajo bogastvo, kariero in finančno varnost. [46] Primerno stremljenje po Arti velja za pomemben cilj človeškega življenja. hinduizmu. [47] [48]

Kāma (čutni užitki)[uredi | uredi kodo]

Kāma (sanskrt, pali : काम) pomeni hrepenenje, željo, strast, čutni užitek, estetsko uživanje. življenju, naklonjenosti ali ljubezni,. spolnimi prizvoki ali brez njih. [49] [50]. hinduizmu velja Kama za osrednji in zdravi cilj človeškega življenja, če se za njo ne žrtvuje Darme, Arte in Mokše. [51]

Mokša (osvobojenje, sprostitev spon saṃsāre)[uredi | uredi kodo]

Mokša (sanskrt: मोक्ष mokṣa. ali mukti (sanskrt: मुक्ति. je končni, najpomembnejši cilj. hinduizmu.. nekem smislu je Mokša misel, ki se navezuje na konec žalosti, trpljenja in saṃsāre (ciklov rojstva in ponovnega rojstva). Osvobojenje iz tega eshatološkega cikla zlasti teistične šole hinduizma imenujejo Mokša. [52] [42] [53] [54] Zaradi verovanja v neuničljivost duše [55] je smrt z vidika kozmičnega jaza nepomembna.. [56]

Pomen Mokše se med različnimi hindujskimi šolami razmišljanja razlikuje. Na primer, Advaita Vedanta meni, da človek, ko doseže Mokšo, pozna svojo "dušo, samega sebe" in je eno. Brahmanom in vsemi drugimi. vseh pogledih.. Privrženci šole Dvaita (dualistične). stanju Mokša prepoznavajo posamezne "duše, sebe same" kot ločene od Brahmana, vendar neskončno blizu in ob doživetju Mokše pričakujejo, da bodo večnost preživeli. loki (nebesih). Za teistične šole hinduizma je Mokša osvoboditev od saṃsāre, medtem ko je za druge šole, kot je monistična, Mokša. trenutnem življenju mogoča in predstavlja psihološki koncept. [57] [58] [59] [60] [61] Po mnenju Deutscha je Mokša transcendentalna zavest, popolno stanje bivanja, samouresničenja, svobode in "uresničenja celotnega vesolja kot Jaza ". [57]. Mokša. teh šolah hinduizma, predlaga Klaus Klostermaier, pomeni sprostiti doslej zaklenjene sposobnosti, odstraniti ovire za neomejeno življenje, človeku omogočiti, da je resnično oseba. polnem pomenu besede; koncept predpostavlja neizkoriščen človeški potencial ustvarjalnosti, sočutja in razumevanja, ki se ga je zavrlo in izključilo. Mokša je več kot samo osvoboditi se krogotoka ponovnih rojstev. trpljenje (saṃsāra); Vedantična šola razlikuje dva dela: Jivanmukti (osvoboditev. tem življenju) in Videhamukti (osvoboditev po smrti). [62] [63]

Karma in saṃsāra[uredi | uredi kodo]

Karma je dobesedno dejanje, delo [64] in se sklicuje tudi na vedsko teorijo "moralnega zakona vzroka in posledice". [65] [66] Teorija je kombinacija (1) vzročnosti, ki je lahko etična ali neetična; (2) eticizacije, to je, da imajo dobra ali slaba dejanja posledice; in (3) ponovnega rojstva. [67] Teorija karme se razume kot razlaga sedanjih okoliščin osebe glede na njena dejanja. preteklosti. Ta dejanja in njihove posledice se lahko dogodijo. človekovem trenutnem življenju ali po mnenju nekaterih šol hinduizma. preteklih življenjih. [68] Ta krog rojstva, življenja, smrti in ponovnega rojstva se imenuje saṃsāra. Verjame se, da osvoboditi se saṃsare prek Mokše zagotavlja trajno srečo in mir. [69] [70] Hindujski spisi učijo, da je prihodnost tako posledica trenutnega človeškega prizadevanja, ki izhaja iz svobodne volje, kot preteklih človeških dejanj, ki določajo okoliščine. [71]

Pojem Boga[uredi | uredi kodo]

Hinduizem je raznolik sistem mišljenj. najrazličnejših prepričanj; [72] [73] [web 1] njegov koncept Boga zapleten in je odvisen od posameznika ter tradicije in filozofije, ki jima oseba sledi. Včasih ga imenujejo henoteistični (tj. časti se enega samega boga, hkrati pa se sprejema obstoj drugih), vendar je vsak tak opis presplošen. [74] [75]

Trenutna geografska razširjenost[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Hinduizem - razširjenost.
Hinduizem - odstotek po državah

Hinduizem je pomembna vera v Indiji. Hindujski veri pripada 79.8% prebivalstva - 1.21milijard (2011 štetje prebivalstva) Druge pomembne populacije so v Nepal (23 milijonov), Bangladeš (15 milijonov) in indonezijski otok Bali (3.9 milijonov).[76] Večina vietnamskega ljudstva Cham je hindujske vere, z največjim deležem v provinci Ninh Thuận.[web 2]

Demografija pomembnejših vej hinduizma (svetovne vere, podatki 2012)[77]
Tradicija Vernikov % prebivalstva Hindu % prebivalstva svet porast/padec na svetu
Vajšnavizem 640,806,845 67.6 9.3 Rast raste Upad pada
Šaivizen 252,200,000 26.6 3.7 Rast raste Rast raste
Šaktizem 30,000,000 3.2 0.4 = Stabilno Upad pada
Neo-Hinduizem 20,300,000 2.1 0.3 Rast raste Rast raste
Reformiran Hinduizem 5,200,000 0.5 0.1 Rast raste Rast raste
Kumulativno 948,575,000 100 13.8 Rast raste Rast raste


 

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Michaels 2004.
  2. ↑ 2,0 2,1 Bilimoria 2007; see also Koller 1968.
  3. ↑ 3,0 3,1 Flood 1997, str. 11.
  4. ↑ 4,0 4,1 Klostermaier 2007, str. 46–52, 76–77.
  5. ↑ 5,0 5,1 Brodd 2003.
  6. ↑ Dharma, Samanya; Kane, P. V. History of Dharmasastra. Zv. 2. str. 4–5. See also Widgery 1930
  7. ↑ Ellinger, Herbert (1996). Hinduism. Bloomsbury Academic. str. 69–70. ISBN 978-1-56338-161-4.
  8. ↑ Zaehner, R. C. (1992). Hindu Scriptures. Penguin Random House. str. 1–7. ISBN 978-0-679-41078-2.
  9. ↑ Clarke, Matthew (2011). Development and Religion: Theology and Practice. Edward Elgar Publishing. str. 28. ISBN 978-0-85793-073-6. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. decembra 2020. Pridobljeno 11. februarja 2015.
  10. ↑ Holberg, Dale, ur. (2000). Students' Britannica India. Zv. 4. Encyclopædia Britannica India. str. 316. ISBN 978-0-85229-760-5.
  11. ↑ Nicholson, Andrew (2013). Unifying Hinduism: Philosophy and Identity in Indian Intellectual History. Columbia University Press. str. 2–5. ISBN 978-0-231-14987-7.
  12. ↑ Samuel 2008, str. 193.
  13. ↑ Hiltebeitel 2007; Flood 1996; Lockard 2007
  14. ↑ Narayanan 2009, str. 11.
  15. ↑ 15,0 15,1 15,2 Hiltebeitel 2007, str. 12.
  16. ↑ Larson 2009.
  17. ↑ Lipner 2009, str. 377, 398.
  18. ↑ Frazier, Jessica (2011). The Continuum companion to Hindu studies. London: Continuum. str. 1–15. ISBN 978-0-8264-9966-0.
  19. ↑ »Peringatan«. sp2010.bps.go.id.
  20. ↑ Vertovec, Steven (2013). The Hindu Diaspora: Comparative Patterns. Routledge. str. 1–4, 7–8, 63–64, 87–88, 141–143. ISBN 978-1-136-36705-2.
  21. ↑ Predloga:Spaced en dash space»Hindus«. Pew Research Center's Religion & Public Life Project. 18. december 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. februarja 2020. Pridobljeno 14. februarja 2015.

    Predloga:Spaced en dash space»Table: Religious Composition by Country, in Numbers (2010)«. Pew Research Center's Religion & Public Life Project. 18. december 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. februarja 2013. Pridobljeno 14. februarja 2015.
  22. ↑ Editor, Daniel Burke, CNN Religion. »The fastest growing religion in the world is ...«. CNN. Pridobljeno 4. marca 2021. {{navedi splet}}: |last= ima generično ime (pomoč)
  23. ↑ Wormald, Benjamin (2. april 2015). »The Future of World Religions: Population Growth Projections, 2010-2050«. Pew Research Center's Religion & Public Life Project (v ameriški angleščini). Pridobljeno 4. marca 2021.
  24. ↑ 24,0 24,1 Flood 2008, str. 3.
  25. ↑ 25,0 25,1 25,2 25,3 25,4 Flood 1996, str. 6.
  26. ↑ Parpola 2015, "Chapter 1".
  27. ↑ 27,0 27,1 27,2 Singh 2008, str. 433.
  28. ↑ Doniger 2014, str. 5.
  29. ↑ Parpola 2015, str. 1.
  30. ↑ Doniger 2014, str. 3.
  31. ↑ The Indo-Aryan word Sindhu means "river", "ocean".[24] It is frequently being used in the Rigveda. The Sindhu-area is part of Āryāvarta, "the land of the Aryans".
  32. ↑ 32,0 32,1 Sharma 2002.
  33. ↑ Thapar, Romila (2004). Early India: From the Origins to A.D. 1300. University of California Press. str. 38. ISBN 978-0-520-24225-8.
  34. ↑ Thapar 1993, str. 77.
  35. ↑ Thompson Platts 1884.
  36. ↑ Garg, Gaṅgā Rām (1992). Encyclopaedia of the Hindu World, Volume 1. Concept Publishing Company. str. 3. ISBN 978-81-7022-374-0.
  37. ↑ In ancient literature the name Bharata or Bharata Vrasa was being used.[36]
  38. ↑ O'Conell, Joseph T. (1973). »The Word 'Hindu' in Gauḍīya Vaiṣṇava Texts«. Journal of the American Oriental Society. 93 (3): 340–344. doi:10.2307/599467. JSTOR 599467.
  39. ↑ Flood, Gavin (1996a). »The meaning and context of the Purusarthas«. V Lipner, Julius (ur.). The Fruits of Our Desiring. str. 16–21. ISBN 978-1-896209-30-2.
  40. ↑ "Dharma" Arhivirano 26 September 2016 na Wayback Machine., The Oxford Dictionary of World Religions: "In Hinduism, dharma is a fundamental concept, referring to the order and custom which make life and a universe possible, and thus to the behaviours appropriate to the maintenance of that order."
  41. ↑ »Dharma«. The Columbia Encyclopedia (6th izd.). Columbia University Press. 2013. ISBN 978-0-7876-5015-5.
  42. ↑ 42,0 42,1 Van Buitenen, J. A. B. (april–julij 1957). »Dharma and Moksa«. Philosophy East and West. 7 (1/2): 33–40. doi:10.2307/1396832. JSTOR 1396832.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  43. ↑ Charles Johnston, The Mukhya Upanishads: Books of Hidden Wisdom, Kshetra, ISBN 978-1-4959-4653-0, page 481, for discussion: pages 478–505
  44. ↑ Paul Horsch (Translated by Jarrod Whitaker), From Creation Myth to World Law: The early history of Dharma, Journal of Indian Philosophy, Vol 32, pages 423–448, (2004)
  45. ↑ Swami Prabhupādā, A. C. Bhaktivedanta (1986). Bhagavad-gītā as it is. The Bhaktivedanta Book Trust. str. 16. ISBN 978-0-89213-268-3. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. decembra 2020. Pridobljeno 29. decembra 2020.
  46. ↑ Koller 1968.
  47. ↑ Lochtefeld 2002a, str. 55–56.
  48. ↑ Bruce Sullivan (1997), Historical Dictionary of Hinduism, ISBN 978-0-8108-3327-2, pp. 29–30
  49. ↑ Macy, Joanna (1975). »The Dialectics of Desire«. Numen. 22 (2): 145–60. doi:10.2307/3269765. JSTOR 3269765.
  50. ↑ Monier Williams, काम, kāma Arhivirano 19 October 2017 na Wayback Machine. Monier-Williams Sanskrit English Dictionary, pp 271, see 3rd column
  51. ↑ See:
  52. ↑ R.C. Mishra, "Moksha and the Hindu Worldview", Psychology & Developing Societies, Vol. 25, Issue 1, pp. 23, 27
  53. ↑ Rinehart 2004, str. 19–21.
  54. ↑ J. Bruce Long (1980), "The concepts of human action and rebirth in the Mahabharata", in Wendy D. O'Flaherty, Karma and Rebirth in Classical Indian Traditions, University of California Press, ISBN 978-0-520-03923-0, Chapter 2
  55. ↑ Europa Publications Staff (2003). The Far East and Australasia, 2003 – Regional surveys of the world. Routledge. str. 39. ISBN 978-1-85743-133-9. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. decembra 2020. Pridobljeno 29. decembra 2020.
  56. ↑ Hindu spirituality - Volume 25 of Documenta missionalia. Editrice Pontificia Università Gregoriana. 1999. str. 1. ISBN 978-88-7652-818-7. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. decembra 2019. Pridobljeno 29. decembra 2020.
  57. ↑ 57,0 57,1 Deutsch 2001.
  58. ↑ Karl Potter, "Dharma and Mokṣa from a Conversational Point of View", Philosophy East and West, Vol. 8, No. 1/2 (Apr.–Jul. 1958), pp. 49–63
  59. ↑ Daniel H. H. Ingalls, "Dharma and Moksha", Philosophy East and West, Vol. 7, No. 1/2 (Apr.–Jul. 1957), pp. 41–48
  60. ↑ Pal, Jagat (2004). Karma, Dharma and Moksha: Conceptual Essays on Indian Ethics (v angleščini). Abhijeet Publications. ISBN 978-81-88683-23-9.
  61. ↑ Klostermaier, Klaus (1985). Philosophy East & West (v angleščini). University Press of Hawaii. str. 61–71.
  62. ↑ von Brück, M. (1986). »Imitation or Identification?«. Indian Theological Studies. 23 (2): 95–105.
  63. ↑ Fort, Andrew O. (3. september 1998). Jivanmukti in Transformation: Embodied Liberation in Advaita and Neo-Vedanta (v angleščini). SUNY Press. ISBN 978-0-7914-3904-3.
  64. ↑ Apte, Vaman S (1997). The Student's English-Sanskrit Dictionary (New izd.). Delhi: Motilal Banarsidas. ISBN 978-81-208-0300-8.
  65. ↑ Smith, Huston (1991). The World's Religions: Our Great Wisdom Traditions. San Francisco: Harper. str. 64. ISBN 978-0-06-250799-0.
  66. ↑ Karl Potter (1964), "The Naturalistic Principle of Karma", Philosophy East and West, Vol. 14, No. 1 (Apr. 1964), pp. 39–49
  67. ↑ Wendy D. O'Flaherty (1980), Karma and Rebirth in Classical Indian Traditions, University of California Press, ISBN 978-0-520-03923-0, pp. xi–xxv (Introduction) and 3–37
  68. ↑ Karl Potter (1980), in Karma and Rebirth in Classical Indian Traditions (O'Flaherty, Editor), University of California Press, ISBN 978-0-520-03923-0, pp. 241–267
  69. ↑ Radhakrishnan 1996, str. 254.
  70. ↑ Vivekananda, Swami (2005). Jnana Yoga. Kessinger Publishing. str. 301–302. ISBN 978-1-4254-8288-6. (8th Printing 1993)
  71. ↑ Chapple, Christopher Key (1. januar 1986). Karma and Creativity (v angleščini). SUNY Press. str. 60–64. ISBN 978-0-88706-250-6.
  72. ↑ Lipner 2009 Quote: "[...] one need not be religious in the minimal sense described to be accepted as a Hindu by Hindus, or describe oneself perfectly validly as Hindu. One may be polytheistic or monotheistic, monistic or pantheistic,henotheistic, panentheistic ,pandeistic, even an agnostic, humanist or atheist, and still be considered a Hindu."
  73. ↑ Chakravarti, Sitansu (1991). Hinduism, a way of life. Motilal Banarsidass. str. 71. ISBN 978-81-208-0899-7. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2017. Pridobljeno 29. decembra 2020.
  74. ↑ Michaels 2004, str. xiv.
  75. ↑ Gill, N.S. »Henotheism«. About, Inc. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. marca 2007. Pridobljeno 5. julija 2007.
  76. ↑ »Penduduk Menurut Wilayah dan Agama yang Dianut« [Population by Region and Religion Adhered to] (v indonezijščini). Statistics Indonesia. Arhivirano iz spletišča dne 29. decembra 2020. Pridobljeno 15. julija 2020.
  77. ↑ »Chapter 1 Global Religious Populations« (PDF). Januar 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 20. oktobra 2013.


Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=web> oznake na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=web}} (glej stran pomoči).

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik:Vitosmo/Hinduizem&oldid=5502988«