Uporabnik:Stebunik/peskovnik66 - Dragoljub Mićunović

3sl Dragoljub Mićunović multi okno 8.vii.2026

Dragoljub Mićunović
Драгољуб Мићуновић
Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije
Na položaju 3. november 2000 – 3. marec 2003
Predhodnik	Milomir Minić
Naslednik	Položaj prenehal
Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore
Na položaju 3. marec 2003 – 4. marec 2004
Predhodnik	Nov položaj
Naslednik	Zoran Šami
Predsednik Demokratske stranke
Na položaju 3. februar 1990 – 25. januar 1994
Predhodnik	Nov položaj
Naslednik	Zoran Đinđić
Osebni podatki
Rojstvo	(1930-07-14)14. julij 1930 Merdare, Jugoslavija
Smrt	26. maj 2026 (2026-05-26) (95 let) Beograd, Srbija
Grob	Beograd
Državljanstvo	srbsko
Politična stranka	ZKJ (prej) DS (1990–1996, 2004–2026) DC (1996–2004)
Alma mater	Univerza v Beogradu
Poklic	filozof

Dragoljub Mićunović (srbsko Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović izgovorjava [ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ]; *14. julij 1930 Merdare, Kraljevina Jugoslavija, †26. maj 2026) je bil srbski politik in filozof. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003.

Mladost in šolanje

Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v Merdarah v Kraljevini Jugoslaviji.[1] Otroštvo je preživel v Skopju, kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.[2] Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v Kuršumliji in Prokuplju.[2]

Na Titovem Golem otoku

Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na Golem otoku, a da sam ne ve, zakaj.[3]

Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo Informbiroja.

»Retko govorim o najtežim stvarima«

Slovenski prevod

„Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“ „O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima." „Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja."

"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt." "O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najtežjih stvareh pa redko govorim." "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju."

Preganjan tudi kot akademik

Po izpustitvi je postal asistent na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu.[2] Diplomiral je leta 1954.[4] Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,[4] leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,[5] ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.[4] Pozneje je bil predavatelj v Združenih državah Amerike in Zahodni Nemčiji.[4]

Politično delovanje

Dragoljub Mićunović 9. aprila 2009

Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati Demokratsko stranko (DS). Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.[6]

Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.[2] Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.[2] Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).[2]

Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen Zoran Đinđić.[3]Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in sružbenih sprememb.[2]

Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.[3]

Na zveznih volitvah leta 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine. Po zmagi Demokratske opozicije Srbije 5. oktobra 2000 je bil 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.[2] Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.[6] To službo je opravljal do 3. marca 2004.[6]

Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.[4]

Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.[3] On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.[7] Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.[4] Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.[8] Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.[9] Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla.[10]

Zasebno življenje

Mićunović je avtor petih knjig in več kot 100 člankov.[4]

Smrt in spomin

Smrt

Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.[11][12]

Odlikovanja

• Predloga:Nbsp2Red italijanske zvezde solidarnosti, veliki častnik (Italija).
• Predloga:Nbsp2Орден легије части/Red legije časti, častnik (Francija).

Prejel je več nagrad, vključno z redom častne legije.[8] Mićunović je bil dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, OSCE ter televizijska in radijska postaja B92.[2]

Glej tudi

• seznam srbskih politikov
• Razpad Jugoslavije
• Zoran Đinđić

Zunanje povezave

(srbsko)

• Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom
• Dragoljub Mićunović - Istinomer
• »О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић«. Демократска странка. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. marca 2014.
• Мићуновић, Драгољуб (10. julij 2010). »У нашој историји нема логике«. Политика. Intervju z Апостоловски, Александар. Arhivirano iz spletišča dne 13. avgusta 2025.
• Мићуновић, Драгољуб (10. december 2012). »Распад прети ко год да победи«. Новости. Intervju z Милинковић, Данијела. Arhivirano iz spletišča dne 5. decembra 2024.
• Мићуновић, Драгољуб (25. marec 2014). »Не окрећем леђа никоме«. Политика. Intervju z Чпајак, Биљана. Arhivirano iz spletišča dne 12. avgusta 2025.
• Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи? na YouTubu
• Memoirs of Mićunović: part 1 part 2 part 3 (srbsko)

(angleško)

• Interview with Mr. Mićunović in English

(nemško)

• Diese Misere ist nicht unser Schicksal, in: Die tageszeitung vom 6. Dezember 1997 (Fragen: Andrej Ivanji)
• Interview in der österreichischen Zeitung Der Standard vom 16. Januar 2007 (Online)
• Populistische Politik hat ihre Grenzen, in Die tageszeitung vom 13. Mai 2008, Seite 2

Dragoljub Mićunović
Драгољуб Мићуновић
Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije
Na položaju 3. november 2000 – 3. marec 2003
Predhodnik	Milomir Minić
Naslednik	Položaj prenehal
Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore
Na položaju 3. marec 2003 – 4. marec 2004
Predhodnik	Nov položaj
Naslednik	Zoran Šami
Predsednik Demokratske stranke
Na položaju 3. februar 1990 – 25. januar 1994
Predhodnik	Nov položaj
Naslednik	Zoran Đinđić
Osebni podatki
Rojstvo	(1930-07-14)14. julij 1930 Merdare, Jugoslavija
Smrt	26. maj 2026 (2026-05-26) (95 let) Beograd, Srbija
Politična stranka	ZKJ (prej) DS (1990–1996, 2004–2026) DC (1996–2004)
Alma mater	Univerza v Beogradu

Dragoljub Mićunović (srbsko cirilsko Драгољуб Мићуновић [ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ]; 14 July 1930 – 26 May 2026) was a Serbian politician and philosopher. As one of the founders of the Democratic Party, he served as its leader from 1990 to 1994, and as the president of the parliament of Serbia and Montenegro from 2000 to 2004. In the 1960s and 1970s, he was affiliated with the Praxis School and was a professor at the Faculty of Philosophy of the University of Belgrade. In 1990, he co-founded the Democratic Party and was elected as a member of the National Assembly of Serbia. He remained an MP until 2020, when the Democratic Party boycotted the elections. He was also a presidential candidate in the 2003 Serbian presidential election.

En:

»Mićunović« se preusmerja sem. Za the Serbian footballer glej Milo Mićunović.

Predloga:Use British English

Dragoljub Mićunović
Драгољуб Мићуновић
President of the Chamber of Citizens of the Federal Assembly of Yugoslavia
Na položaju 3 November 2000 – 3 March 2003
Predhodnik	Milomir Minić
Naslednik	Position abolished
President of the Assembly of Serbia and Montenegro
Na položaju 3 March 2003 – 4 March 2004
Predhodnik	Position established
Naslednik	Zoran Šami
President of the Democratic Party
Na položaju 3 February 1990 – 25 January 1994
Predhodnik	Position established
Naslednik	Zoran Đinđić
Osebni podatki
Rojstvo	(1930-07-14)14. julij 1930 Merdare, Yugoslavia
Smrt	26. maj 2026 (2026-05-26) (95 let) Belgrade, Serbia
Politična stranka	SKJ (formerly) DS (1990–1996, 2004–2026) DC (1996–2004)
Alma mater	University of Belgrade

Dragoljub Mićunović (srbsko cirilsko Драгољуб Мићуновић [ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ]; 14 July 1930 – 26 May 2026) was a Serbian politician and philosopher. As one of the founders of the Democratic Party, he served as its leader from 1990 to 1994, and as the president of the parliament of Serbia and Montenegro from 2000 to 2004. In the 1960s and 1970s, he was affiliated with the Praxis School and was a professor at the Faculty of Philosophy of the University of Belgrade. In 1990, he co-founded the Democratic Party and was elected as a member of the National Assembly of Serbia. He remained an MP until 2020, when the Democratic Party boycotted the elections. He was also a presidential candidate in the 2003 Serbian presidential election.

Early life

Dragoljub Mićunović was born on 14 July 1930 in Merdare, Kingdom of Yugoslavia. He spent his childhood in Skopje where his father Mile worked as a civil servant. Following the annexation of parts of Yugoslavia by the Italian puppet Albanian Kingdom and Axis Kingdom of Bulgaria, he sought refuge in the Territory of the Military Commander in Serbia. After World War II, he resumed high school in Kuršumlija and Prokuplje. Mićunović was then sentenced to 20 months of forced labour at Goli Otok island by the Yugoslav authorities for ideological inclinations towards the Soviet Union.

After his release, he became an assistant at the University of Belgrade Faculty of Philosophy. He graduated in 1954. He was part of the Marxist humanist Praxis School from 1964, and in 1975 he was expelled from the faculty, together with seven other colleagues, due to taking part in the 1968 student demonstrations in Yugoslavia. Later, he was lecturer in the United States and Germany.

Political career

Mićunović was one of the members of the Founding Committee of the Democratic Party in December 1989 who began the process of re-establishing the Democratic Party (DS). He was elected the first President of the re-established Democratic Party at the founding party conference on 3 February 1990.

At the first multi-party elections in Serbia in 1990, he was elected a Member of the Parliament of Serbia on behalf of the Democratic Party. As a Member of Parliament on the state level, he was elected a delegate to the Chamber of the Republics and Provinces (upper chamber) of the Assembly of Yugoslavia in the period 1991–1992. At the Federal elections in 1992, Mićunović was elected a Member of the Federal Assembly as a representative of the Democratic Party. As a member of the opposition coalition “Zajedno”, he was re-elected a Member of the Federal Assembly in the Chamber of Citizens (lower chamber) in 1996.

He remained the party's president until 1994, when he was squeezed out from the top spot by Zoran Đinđić. Mićunović resigned and with a group of prominent intellectuals, founded the Center for Democracy Fund, a non-governmental organisation (NGO) for the development of civil society and the non-governmental sector, civil education, and preparation of political and social reforms.

In 1996, Mićunović founded a new political party, Democratic Centre, of which he was elected president.

At the federal elections in 2000, as one of the leaders of the Democratic Opposition of Serbia (DOS) coalition, Mićunović was again elected a Member of Parliament in the Chamber of Citizens of the Federal Assembly. After the victory of the Democratic Opposition of Serbia in October 2000, he was elected President of the Chamber of Citizens of the Federal Assembly on 3 November 2000. When the State Union of Serbia and Montenegro was established, in March 2003, Mićunović was elected President of the Parliament of Serbia and Montenegro on 3 March that year. He held this position until 3 March 2004.

Mićunović was a candidate at the 2003 Serbian presidential election, winning 35.42% of the popular vote, but the election was cancelled due to low turnout (the turnout was 38.8%, considerably less than the 50% of eligible voters threshold required by Serbian law).

Mićunović's Democratic Centre party merged into the Democratic Party in 2004, and he was one of the leading candidates on the Democratic Party list in the Serbian Parliamentary elections held on 21 January 2007. Mićunović remained an MP until 2020; he was last elected in the 2016 Serbian parliamentary election. During his term, he also served as the parliamentary leader of the Democratic Party.

In 2017, Mićunović signed the Declaration on the Common Language of the Croats, Serbs, Bosniaks, and Montenegrins. In January 2020, he stated his opposition to the Democratic Party boycott of the 2020 parliamentary election.

Personal life and death

Mićunović authored five books and over 100 papers. He was bestowed with several awards, including the Legion of Honour. Mićunović was the winner of the first award for tolerance awarded by the Ministry for Human Rights, OSCE, and B92 TV and radio station.

Mićunović died in Belgrade on 26 May 2026, at the age of 95.

External links

• Interview with Mr. Mićunović in English
• Memoirs of Mićunović: part 1 part 2 part 3 (srbsko)
• Stebunik/peskovnik66 - Dragoljub Mićunović na spletni filmski podatkovni zbirki IMDb

Funkcije v političnih strankah
Predhodnik: Post established	President of the Democratic Party 1990–1994	Naslednik: Zoran Đinđić

Sulejman Ugljanin
Сулејман Угљанин
Sulejman Ugljenin leta 2007
Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta
Na položaju 11. maj 1991 – 21. oktober 2018
Predhodnik	nov položaj
Naslednik	Esad Džudžo
Član Ljudske skupščine
Na položaju 16. april 2014 – 28. junij 2016
Minister brez listnice
Na položaju 7. julij 2008 – 27. april 2014
Župan v Novem Pazarju
Na položaju 9. oktober 2004 – 8. julij 2008
Predhodnik	Vasvija Gusinac
Naslednik	Mirsad Đerlek
Član Zvezne skupščine
Na položaju 20. marec 1997 – 7. oktober 2000
Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja 29. julij 1990
Namestnik	Šemsudin Kučević
Predhodnik	nov položaj
Osebni podatki
Rojstvo	(1953-11-20) 20. november 1953 Kosovska Mitrovica, SAP Kosovo, SR Srbija, SFR Jugoslavija
Državljanstvo	srbsko
Politična stranka	Stranka demokratske akcije Sandžaka
Zakonci	Mersija oz. Mirza Ugljanin r. Hajdinović
Otroci	4 (1 sin in 3 hčerke)
Alma mater	Univerza v Sarajevu
Poklic	zobozdravnik

Sulejman Ugljanin (izgovorjava [sulějman ǔɡʎanin]; srbsko Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin; * 20. november 1953) je srbski zobozdravnik in politik. Opredeljuje se kot srbski oziroma muslimanski Bošnjak ter je predsednik Stranke demokratične akcije (SDA) od njene ustanovitve leta 1990.

Ugljanin je bil poprej predsednik Bošnjaškega narodnega sveta in poslanec ter član Zvezne skupščine. Bil je župan v mestu Novi Pazar, in prej minister brez listnice v Vladi republike Srbije med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz stomatologije na Sarajevski univerzi. Je poročen in ima štiri otroke.

Poreklo, mladost in šolanje

Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.

V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak ramadan.

Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v Prištini. Ugljanin je kmalu začel trenirati boks za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na Univerzo v Sarajevu, kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi kolesariti. Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje protez – protetiko.

Družina

Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški zobozdravnik v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo oziroma Mirzo Hajdinović, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.

Hčerka Saida poročena Hasanbegović je v Luksemburgu, kjer živi, ustanovila lepotni salon „Luxuriouss Institut de Beauté“.

Politično delovanje

Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.

Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.

Po vrnitvi iz Turčije je bil z odobritvijo osrednje beograjske vlade, ki jo je takrat vodil Koštunica, izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z Vojislavom Koštunicom in Velimirjem Ilićem ter z njima sodeloval v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.

Izid volitev v Srbiji 1990

Zap.št.	Kandidat	Emblem	Stranka	Glasov	%
1	Slobodan Milošević		Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)	3.285.799	67,71
2	Vuk Drašković		Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje)	824.674	16,99
3	Ivan Đurić Иван Ђурић		СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)	277.398	5,72
4	Sulejman Ugljanin		Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja)	109.459	2,26
5	Vojislav Šešelj		Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)	96.277	1,98

Ocena

Očitki Ugljaninovih nasprotnikov

Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža. Označevali so ga za širitelja fašizma. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi Aćifu Hadžiahmetoviću, obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.

Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na Vučićevo samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, genocidno državo Srbijo":

„Srpska država predstavlja genocidnu tvorevinu“	„Srbska država predstavlja ljudomorno tvorbo“
Ugljanin je jučer izjavio da "srpska država za Bošnjake u Srbiji predstavlja genocidnu tvorevinu, sa neprihvatljivim imenom i načinom njene organizacije". Izjava Sulejmana Ugljanina veoma je uvredljiva, ne samo za Srbe, već i za Bošnjake i sve druge građane Srbije, rekao je potpredsjednik Vlade Srbije Nebojša Stefanović.	Ugljanin je včeraj izjavil, da »srbska država za Bošnjake v Srbiji predstavlja genocidno tvorbo z nesprejemljivim imenom in načinom njene organizacije.«  „Izjava Sulejmana Ugljanina je zelo žaljiva, ne le za Srbe, ampak tudi za Bošnjake in vse druge državljane Srbije“, je dejal srbski podpredsednik vlade Nebojša Stefanović.

Ugljanin je sredi vrhunca pandemije 2020 razglašal teorijo zarote, češ da se je ravno z nošenjem krink povečalo število smrtnih primerov zaradi vseokužbe od korone:

Neko je stavio virus	Nekdo je podtaknil virus
„Tek kada su počele maske da se koriste povećao se broj smrtnosti. A zašto? Možda je neko u tim maskama, na svaku stotu stavio malo virusa ili nekog bojnog otrova i napravio nam problem ovdje.“ „Ja imam bar 20 pitanja vezanih za masku da bih je stavio na usta. Neću ništa na svoja usta što može da ugrozi moj život i da smanji ventilaciju pluća.“	»Šele ko so začeli uporabljati krinke, se je število smrtnih žrtev povečalo. In zakaj? Morda je nekdo v teh maskah na vsakih sto vnesel malo virusa ali neke vrste bojnega strupa in nam tukaj napravil težavo.«  »Imam vsaj 20 vprašanj v zvezi s krinko, da bi si jo nadel na usta. Na svoja usta ne bom del ničesar, kar bi lahko ogrozilo moje življenje in zmanjšalo prezračevanje pljuč.«

Ne čudi, da se je na take izjave uglednega zobozdravnika in izobraženca takoj izredno ostro odzval takratni obrambni minister Vulin:

Širi teorije zavjere	Širi teorije zarote
„Poslije napada na Srbiju, pokušaja da zavadi Bošnjake i Srbe, laži o Vojsci Srbije, Ugljanin je počeo da širi teorije zavjere i da ubjeđuje ljude da ne nose maske... Njegove budalaštine mogu da ugroze živote, a to više nije samo stvar njegove neodgovornosti. Ugljanina ili liječite ili hapsite.“	"Po napadu na Srbijo, poskusu,, da spre Bošnjake in Srbe, lažeh o Vojski Srbije, je Ugljanin začel širiti teorije zarote in prepričevati ljudi, naj ne nosijo mask ... Njegove neumnosti lahko ogrozijo življenja in to ni več samo stvar njegove neodgovornosti. Ugljanina bodisi zdravite bodisi ga vtaknite za zapahe."

Nasprotovanje istospolcem

V duhu islamskega moralnega nauka Ugljanin ne odobrava istospolnega gibanja in ravnanja ter je leta 2022 skupnost LGBT primerjal z "govedi".

Ugljaninovi očitki oblastem

Ni osamljeno mnenje, da pod Aleksandrom Vučićem (ki je prišel na oblast 2012) rastejo pritiski na opozicijo in na vse drugače misleče, ter da oblasti kratijo osnovne pravice. Na to med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani zlasti študente "blokaderje", kot jih zmerjajo režimski mediji. Zaradi Zrušitve nadstreška na novosadski železniški postaji trajajo že poldrugo leto protesti zoper korupcijo in netransparentnost. Vuk je v tej povezavi skupaj s soprogo postal neke vrste persona non grata. V tem svojem stališču pa ni osamljen, saj se je poleg tenisača Novaka Đokovića, pisateljice in slikarke Biljane Vilimon in drugih oporečnikov nedvosmiselno postavil v obrambo svobode in demokracije zoper nacionalistično »putinizacijo Srbije«, ki je po Draškovićem mnenju »kopija nacističnega izvirnika Adolfa Hitlerja" z omejevanjem osnovnih človekovih pravic..

Tudi nedavno — 23. maja 2026 — je potekal v Beogradu množičen shod zoper krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh obkladajo državni mediji. Starejši udeleženec protesta, Milisav Radić iz Malega Zvornika, je glede teh "izrednih razmer" izjavil:

Pritisak na građane	Pritisk na državljane
„Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“	„Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od Tita, Miloševića, Tadića pa vse do danes.

V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj v zvezi z nastopom na volitvah, saj bi morale potekati svobodno in brez pritiskov od zgoraj.

Izbori moraju biti slobodni i pošteni

Volitve morajo biti svobodne in poštene

„Da bi izbori imali smisla moraju biti slobodni i pošteni.“ „U tom smislu mi smo kao stranka dali konkretne prijedloge za uvođenjem elektronskih uređaja za identifikaciju birača na svim biračkim mjestima, uvođenje video nadzora na svim biralištima, pravo izbornim listama da mogu da kad primijete krađu da ispitaju čitav izborni materijal.“ Predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin ocenio je danas da je besmisleno učestvovanje na izborima "na kojima se unapred znaju rezultati".

„Da bi bile volitve smiselne, morajo biti svobodne in poštene.“ „V tem smislu smo kot stranka podali konkretne predloge za uvedbo naprav za elektronsko preverjanje volivcev na vseh voliščih, uvedbo video nadzora na vseh voliščih in pravico volilnih seznamov, da pregledajo vse volilno gradivo, če opazijo krajo.“ Predsednik Stranke demokratične dejavnosti (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin je danes ocenil, da je nesmiselno sodelovati na volitvah, "na katerih so izidi znani vnaprej".

Glej tudi

• seznam srbskih politikov
• Razpad Jugoslavije
• Vuk Drašković

Zunanje povezave

(bosansko)

• Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net
• Sulejman Ugljanin od stomatologa do političkog lidera: Čovjek koji je pred 40.000 ljudi obećao autonomiju Sandžaka – Sandzacke.rs

(srbsko)

• Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија
• Сулејман Угљанин: Стефан Немаља је већи ратни злочинац од Ратка Младића - написао је платформу за истребљење наших предака богумила Илира/ Sulejman Ugljanin: Štefan Nemanja je večji vojni zločinec od Ratka Mladića - napisal je osnovo za iztrebljenje naših prednikov bogumilov Ilirov | Forum Krstarice
• Isailović, Danijela (17. januar 2011). »Bokser koji voli ruže« (v Serbian). Press. Pridobljeno 7. junija 2015.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
• Novosel, Slađana (21. januar 2009). »Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin« (v Serbian). Danas. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. januarja 2020. Pridobljeno 7. junija 2015.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)