Uporabnik:Radovednostkrepi/peskovnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Upravljanje poslovnih procesov predstavlja vsa prizadevanja organizacije, podjetja oz. inštitucije, da procesi, ki se odvijajo v organizaciji, pripomorejo k uresničitvi strateških ciljev.[1]. Pristop za upravljanje poslovnih procesov se v glavnem osredotoča na pridobivanje in izboljšanje procesov v organizaciji ter na tak način teži k večji učinkovitosti. V organizacijah hkrati potekajo različni procesi, ki oblikujejo sistemsko delovanje organizacije. Delimo jih v tri vrste procesov [2].

1. temeljni procesi : pri slednjih gre za procese, ki so vezani na izdelke, produkte oz. storitve, ki jih organizacija ponuja. S temeljnimi procesi želimo doseči korist uporabnika.
2. informacijski procesi: zagotavljanje kakovostnih informacij ob pravem času, na pravem mestu in na prav način, da te pripomorejo čim boljšem delovanju za kupca, delavce in lastnike
3. upravljalni procesi : ti procesi pa vodijo in zagotavljajo smotrno delovanje preostalih dveh.

Vsak od zgoraj navedenih procesov potrebuje vložke in prav tako vsak od procesov oblikuje svoje produkte oz. rezultate. Procese lahko opredelimo tudi kot povzročene aktivnosti, ki imajo nalogo doseči določen cilj. Ti procesi so med seboj soodvisni in se prekrivajo. Pri posameznem procesu namreč uporabljamo vire drugih procesov in z izidi posameznega procesa vplivamo na druge procese. Upravljanje poslovnih procesov se osredotoča na razumevanje, nadzor in izboljšanje procesov, tako da se ustvari vrednost za vse zainteresirane.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Pomembno je omeniti, da je trend razvoja prešel z avtomatizacije procesov na upravljanje procesov [3] Upravljanje poslovnih procesov pa je postalo pomembno v začetku devetdesetih let preteklega tisočletja. Čeprav se je uporabljal že pred tem, je s prihodom nove tehnologije dobilo upravljanje poslovnih procesov še drugačen vidik [4]. V zadnjem času se organizacije bolj usmerjajo na procesno vodenje, ker želijo zmanjšati stroške. Podjetja se osredotočajo na načine, kako bi izboljšali operacionalno učinkovitost. Možnost pogosto vidijo v upravljanju procesov in izboljšanje tega v njihovem podjetju. Večji del podjetji deluje po principu funkcionalnih organizacij, ki so razdeljene v posamezne skupine, ki se ukvarjajo z enim delom procesa, manj pa na način procesno upravljanih organizacij.

Modeli[uredi | uredi kodo]

Upravljanje s poslovnimi procesi so različni avtorji opredelili na nekoliko drugačen način. Ena od metod [5] vključuje 6 osnovnih korakov. Vključuje pripravo, izbiro procesa, opis, kvalifikacijo, izbor priložnosti za napredek in uresničevanje izboljšav.


Širšo sliko daje model Biazza [6], ki opisuje ključne komponente upravljanja poslovnih procesov. Predstavlja štiri ključne točke na katere je potrebno biti pozoren, če želimo vzpostaviti upravljanje poslovnih procesov.

  • Kot prvo navaja arhitekturo procesov. Tu gre za sistematično in obširno zbirko procesov, ki so strateško pomembni. To so procesi, ki se jim nameni velik del pozornosti in časa tekom dela. To predstavlja bistveno komponento sistema za upravljanje poslovnih procesov.
  • Naslednji poudarek daje na vidnosti procesov. Ta dimenzija vsebuje povezovanje arhitekture procesov in organizacijske strukture, tako da postanejo procesi vidni v organizaciji. Lastnike zadolžimo za vsak proces, ki se zgodi v organizaciji. To nam omogoča dokumentiranje procesov, pri katerih izdelamo opise dela, kar omogoča, da postanejo procesi v organizaciji vidni- tudi lastnikom. Tako ne pustijo izvajanja upravi, ampak se tudi oni dejavno vključijo politiko in strategije organizacije.
  • Tretji vidik poimenuje spremljevalni mehanizem. Tu gre za vzpostavljanje sistema procesov za merjenje izvedbe. Ti omogočajo spremljanje in analiziranje indikatorjev učinkovitega procesa. Na ta način pridemo do direktne povezave med indikatorji in strateškimi cilji.
  • V četrti dimenziji pa definira izboljševanje mehanizmov. Ta dimenzija zajema odločanje, kateri proces je potrebno izboljšati, načrtovanje izboljšave, pobude in upravljanje procesov za spreminjanje.

Upravljanje poslovnih procesov tako predstavlja izboljševanje in upravljanje z vsemi procesi v podjetju na način, da bi dosegli tri želene učinke, ki so ključni za uspešnost podjetja. To so jasna strateška usmeritev, smiselno razporejanje virov in izboljšanje discipline pri dnevnih opravilih. Hkrati pa se pri takem podjetju želeni učinki osredotočajo na uporabnike oz. kupce.

Kako se kaže[uredi | uredi kodo]

Pri upravljanju poslovnega procesa gre v prvi fazi za zbiranje podatkov o organizaciji. Na podlagi tega se na podlagi zbranih podatkov identificira točke neučinkovitosti in zastojev. Gre za ugotavljanje nekoristnih in neučinkovitih procesov z željo, da bi jih spremenili in izboljšali. Učinkoviti procesi pa so tisti, ki porabijo najmanj resursov in hkrati omogočajo uporabnikom najboljše storitve oz. produkte prilagojene glede na njihove posebnosti in potrebe. V tem pogledu se osredotoča na pogled strank in od tu načrtuje preostali del procesa. Tako je cilj procesno upravljane organizacije meriti dosežke skozi zadovoljstvo uporabnikov, kar spodbudi tudi delavce k drugačnemu mišljenju. Delavci se tako ne vidijo zgolj kot figurice, ampak gledajo na svojo vlogo s širše perspektive. Zavedajo se svojega dela oz. vpliva pri ustvarjanju zadovoljnih in lojalnih uporabnikov, katerim želijo dati tisto, za kar so usposobljeni in zmorejo. Posledično je bolj učinkovito delovanje ob jasni strukturi procesov, ki se jih razdeli tudi v subprocese. Ob tem pa zbudi tudi zavedanje, da ima vsak subproces svojega uporabnika.

Upravljanje poslovnih procesov se v organizaciji kaže tudi kot izboljševanje procesov, ki vključuje procesno odkrivanje, načrtovanje, modeliranje, ključne indikatorje učinkovitosti (najpogosteje čas, kvaliteta, cena in prilagojenost), sodelovanje, odločanje in procesno spremljanje. V procedurah je upravljanje poslovnih procesov različno tudi v mišljenju. Gre za tako imenovano procesno mišljenje, ki se osredotoča na proces od začetka do konca.[7]

Uporaba upravljanja poslovnih procesov omogoča nenehno vrednotenje organizacije, pospeševanja prodaje na trgu; izboljšanja v ceni, produktivnostih, časovnih rokih in kvaliteti; doseganja večjega zadovoljstva potrošnikov; prenašanje znanja; poenostavljanje procesa za doseganje večje efektivnosti, zmogljivosti in fleksibilnosti; zagotavlja veči vpogled v delo organizacije; hitrejše uvajanje novega delovanja; zmanjševanje stroškov in izboljšanje virov dohodkov ter doseganje skladnosti regulativ.

Pripravljenost podjetja[uredi | uredi kodo]

Organizacijo se oceni glede na tri vidike: psihološko-sociološko, tehniško-tehnološko in ekonomsko, da se ugotavlja njeno zmožnost za uvedbo upravljanja procesov. V raziskavah se kaže, da je ključna vloga v psihološko-socioloških vidikih (predstavlja 70%). Namreč tudi organizacije, ki nimajo najboljših ekonomskih pogojev ali niso tehnološko napredne, kažejo boljše delovanje, če je organizacijsko okolje boljše. To pa se oblikuje z vrednotami, moralnimi načeli. sposobnostjo komuniciranja itd.). Še vedno pomembna so tudi tehniško-tehnološke značilnosti (20%) in ekonomske značilnosti (10%). Podjetja kažejo veno več zanimanja za procesno vodenje, saj na ta način pride do zmanjševanja v šibkostih in zastojih podjetja in zmanjša možnosti za okvare in izgube.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Smiselno in strateško uporabo upravljanja poslovnih procesov pridobimo z vajo in povezovanjem različnih področij. Potrebno je poiskati skladnost med procesi v podjetju in strategijo podjetja, odkrivati in modelirati procese, meriti procese, analizirati in primerjati na različnih časovnih točkah, oklestit pravila in načela, izboljšati procese, upravljati s spreminjanjem kulture, upravljati procese odločanja in smiselno umeščati tehnologijo [8] Po navedbah avtorjev je vložek v upravljanje poslovnih procesov strateški, saj z osvajanjem in izkušnjami na teh področjih pripomoremo k izboljšavi in prilagoditvi podjetja za več let [9] Da lahko upravljanje poslovnih procesov vzpostavimo v podjetju so drugi avtorji opredelili osnovne korake [10]

  • V prvi fazi je potrebno identificirati naše uporabnike oz. stranke in naše dobavitelje. Potrebno se je osredotočiti na zahteve strank, ključne dejavnosti, na meritve in povratne zanke.
  • Nadalje je potrebno definirati proces izvedbe merjenja, ki temelji na zahtevah strank. To pomeni, da je potrebno določiti, na kakšen način bomo merili in preverjali zahteve strank.
  • Nato je potrebno definirati proces izvedbe ciljev.
  • Zaupati odgovornost za doseganje zastavljenih ciljev.
  • Sledi razporejanje načrtovane akcije, da dosežemo postavljene cilje.
  • Prav tako je pomembno razporejati meritve, cilje, plane in dodeliti odgovornosti za vse podprocese. Sledi izvajanje procesov, merjenje izvedbe in primerjava meritev z zastavljenimi cilji.
  • Nazadnje je potrebno uporabiti podatke o izvedbi za ugotavljanje področji, kjer bi bile še koristne izboljšave. Tako bo izkupiček omogočal nadaljevanje pri izboljševanju dejavnosti. Omogočal bo prenovitve načrtov, prilagajanje izvedbenih ciljev in preoblikovanje procesov.

Za uporabo upravljanja poslovnih procesov na inštitutu [1] omogočajo izobraževanja in pridobivanje različnih certifikatov o usposobljenosti na različnih vidikih upravljanja poslovnih procesov. V Sloveniji pa tudi deluje mednarodno podjetje, ki izobražuje, spremlja in vodi podjetja, ki bi si želela upravljanje poslovnega procesa. Na začetku uvedbe upravljanja poslovnih procesov je koristno vzpostaviti skupino specialistov za upravljanje poslovnih procesov (10 do 20 oseb- za večja podjetja). Potrebno jih je vključiti kot notranje opazovalce. Z nudenjem podpore tem posameznikom je implementacija bolj učinkovita in hitrejša.

Metode[uredi | uredi kodo]

Six Sigma[uredi | uredi kodo]

Konkretna uporaba upravljanja poslovnih procesov omogoča Six Sigma, ki zaobjema več kot le tehnike. Eno prvih podjetij, ki je uporabilo to metodo, je bila Motorola. Zaobjema širok program treningov, ki se usmerja na procesno zavedanje, kjer je vsak zaposleni del tega proces. Poleg uporabe pripomočkov je potrebno tudi spreminjanje organizacijske kulture, ki se usmerja v izobraževanje zaposlenih, ki bodo podpirali spremembe v organizaciji. Uporablja se pripomočke, ki organizirajo podatke pridobljene v daljšem času. Uporablja se jih z namenom merjenja in zmanjševanja stopnje variabilnosti pri procesih. V ozadju temelji ideja, da se odstrani variabilnost, ki je posledica napak. Ta metoda temelji na spremembah učinkovitosti procesa.

Juran je definiral tri vidike na podlagi katerih merimo kvaliteto procesov v organizaciji z metodo Six sigm. To so učinkovitost, storilnost in prilagodljivost. Prva se navezuje na sposobnost doseganja uporabnikovih potreb in želja s produktom oz. storitvijo organizacije. Druga se navezuje na čim manjše vložke z velikim učinkom, tretja pa na zmožnost ohranjanja prvih dveh ne glede na spremembe na trgu. Pri tej metodi si pomagamo tudi s procesnim zemljevidom, ki pomaga, da vsi delavci vidijo delo skozi enako luč. To omogoča prostor za napredek. Pet stopenjski zemljevid (angleška kratica iz začetnic je SIPOC) vključuje naslednje točke: dobavitelji (supplier- viri za omogočanje delovanje organizacije), vložki (input- zagotavljanje informacij, materiala in storitev), proces (process- zaporedje korakov, ki vložek spremenijo v izdelek), izdelki (končne storitve oz. produkti, ki so rezultat procesa) in Stranka (customer- oseba oz. organizacija oz. proces, ki prejme naš izdelek). Harry navaja osem ključnih strategi, ki jih zajema ta metoda in omogoča uspeh. Kot prvega navaja prepoznavo: v kakšni fazi se nahaja posel organizacije; definiranje: kakšne načrte je potrebno definirati, da bo napredovala vsaka od faz; merjenje: Preverjati sistem, ki bo podpiral načrte; analiza: kjer se ugotavlja razlika med izhodiščno točko in ciljem; kontrola: spremljati nivoje karakteristik, ki so ključne; standardizirati: kar se izkaže za najboljše uveljaviti in ohraniti; povezovati: najboljše izsledke združiti v enotno načrtovano ogrodje. Podatke za to metodo se pridobiva največkrat z opazovanjem, kar naredi postopek zelo dolgotrajen. Prav tako se taka analiza redko usmeri na vse procese, od prvega do zadnjega, ki se odvijajo v organizaciji.

procesno rudarjanje[uredi | uredi kodo]

To so izboljšali z metodo procesnega rudarjenja. Gre za avtomatično pridobljene podatke, ki so poleg tega tudi bolj točni, saj ne temeljijo na opazovanju in interpretaciji ljudi. Oblikovani so tudi programi, ki na podlagi informacij izrišejo modele in omogočajo vpogled v proces dela. Ta metoda je sedaj uporabna širom po svetu.

Vendar tudi to metodo ne uporabljajo toliko v namene izboljšanja samega dela, vendar bolj za oblikovanje modelov. Tako je priporočljivo, da ti metodi združimo. S procesnim rudarjenjem pridobimo podatke in točne mere učinkovitosti procesa. Z metodo Six Sigma pa dobimo vpogled v razloge variabilnosti in identifikaciji ter evalvaciji različnih sprememb v procesu na mere učinkovitosti procesa. Nesistematično in redko uporabljena je tudi metoda 'raziskava delovanja', ki služi pri kompleksnem odločanju. Gre namreč za tehniko, ki omogoča simulacijo, optimizacijo idr. Tako so lahko kompleksni problemi preobraženi v enostavnejše probleme. Cilje je tako optimizirati proces, da se doseže čim večjo procesno učinkovitost (v času, denarju itd.)

Kritike[uredi | uredi kodo]

Zdi se, da sta raziskovanje in uporaba upravljanja poslovnih procesov na nekoliko različnih nivojih. Kritiki omenjajo, da se raziskave preveč osredotočajo na specifične vidike upravljanja poslovnih procesov, na drugi strani pa organizacije ne uspejo pridobiti niti osnovne sheme delovnih procesov v organizaciji na kateri bi lahko gradile. Tako ne izločijo nepotrebnih delovnih procesov in jim to tudi otežuje prilagajanje na boljšo delovno učinkovitost ter jim onemogoča odpravljanje delovnih zastojev. Prav tako avtorji navajajo, da samo razvijanje modelov upravljanja procesov ne koristi, če niso prenosljivi v realnost situacije. Opozarjajo, da naj bo strukturiranje modelov z namenom uporabe.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

http://www.pmcc-consulting.com/sl/consulting/process-management.php

http://www.bpminstitute.org/

http://isoconsultantpune.com/

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. Tomašević, I.,Stojanović, D., Simeunović B. in Radović M. (2010). BPM and ISO: friends or foes? (predstavitev na konferenci) Organizational excellence in services. Portugal: University of Coimbra.
  2. Jeromelj M. (2005) Presoja zamisli celovitega procesnega managementa (magistrsko delo). Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta.
  3. Witts I. (2016) Business Process Management vs Quality Management vs Enterprise Architecture vs Workflow Management. dostopno na: http://blog.triaster.co.uk/blog/business-process-management-vs-quality-management-vs-enterprise-architecture-vs-workflow-management (1. 5. 2018)
  4. Tomašević, I.,Stojanović, D., Simeunović B. in Radović M. (2010). BPM and ISO: friends or foes? (predstavitev na konferenci) Organizational excellence in services. Portugal: University of Coimbra.
  5. Jeromelj M. (2005) Presoja zamisli celovitega procesnega managementa (magistrsko delo). Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta.
  6. Tomašević, I.,Stojanović, D., Simeunović B. in Radović M. (2010). BPM and ISO: friends or foes? (predstavitev na konferenci) Organizational excellence in services. Portugal: University of Coimbra.
  7. http://isoconsultantpune.com/business-process-management/ (dostopno 2. 5. 2018)
  8. Rock G. in Dwyer T. (2015) What is BPM Anyway? Business Process Management Explained. dosopno na: http://www.bpminstitute.org/resources/articles/what-bpm-anyway-business-process-management-explained (1. 5. 2018)
  9. Rock G. in Dwyer T. (2015) What is BPM Anyway? Business Process Management Explained. dosopno na: http://www.bpminstitute.org/resources/articles/what-bpm-anyway-business-process-management-explained (1. 5. 2018)
  10. Tomašević, I.,Stojanović, D., Simeunović B. in Radović M. (2010). BPM and ISO: friends or foes? (predstavitev na konferenci) Organizational excellence in services. Portugal: University of Coimbra.


[[Kategorija:|*projektni management]]