Uporabnik:KesiBrateGrevaNaČevape/test

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Maribor
Logotip Nogometnega kluba Maribor
Polno imeNogometni klub Maribor
Vzdevek(-ki)Vijoličasti, Vijolice
Ustanovljen (1960-12-12) 12. december 1960 (63  let)
StadionLjudski vrt
(Kapaciteta: 12,702)
PredsednikDrago Cotar
TrenerDarko Milanič
LigaPrva liga (1.SNL)
Spletna stranUradna spletna stran
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
Domače barve
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
Gostujoče barve

Nogometni klub Maribor, krajše NK Maribor ali preprosto Maribor je profesionalni slovenski nogometni klub iz Maribora. Ustanovljen je bil 12. decembra 1960. Maribor je poleg Celja edini klub, ki ni nikoli izpadel iz prve slovenske lige od njene ustanovitve.[1] Predstavlja simbol nogometa v Sloveniji, saj je najprepoznavnejši slovenski nogometni klub in edini, ki je tekmoval na evropskih tekmovanjih. Je tudi eden najuspešnejših in največjih klubov na področju bivše Jugoslavije z bazo navijačev po celem svetu. Ob tem je poleg Crvene zvezde edini klub na področju bivše Jugoslavije, ki je osvojil evropsko lovoriko, saj je bil leta 2006 eden od zmagovalcev pokala Intertoto.

Je rekorder po osvojenih naslovih državnega prvaka Slovenije, saj je od ustanovitve prve slovenske lige leta 1991 ta naslov osvojil kar 15-krat. Ob tem je osvojil tudi slovenski pokal 9-krat in slovenski superpokal 4-krat. S temi dosežki je daleč najuspešnejši nogometni klub v Sloveniji.[1] Najuspešnejše obdobje sega v konec 90-ih in začetek 2000-ih let, ko je dominiral na domačem prizorišču in osvojil kar 7 zaporednih naslovov državnega prvaka.[1]

Njegov največji tekmec je NK Olimpija iz prestolnice Ljubljana, s katerim se merijo na Večnem derbiju. Drugo veliko rivalstvo obstaja s klubom Mura 05 iz Murske Sobote. Tudi s tem klubom se merijo na Severovzhodnem derbiju. Klub ima zveste in strastne navijače, ponaša se tudi z najvišjim povprečnim obiskom vseh časov v Sloveniji.

Klub igra tekme na stadionu Ljudski vrt, ki ima kapaciteto 12,702 gledalcev.[2] Prvotno je bil zgrajen leta 1962, kasneje pa je sledilo več obnov. Klubska akademija velja za najboljšo v državi[3] in je zadolžena za razvoj mladih nogometašev v klubu. Žanje velike uspehe, saj je proizvedla veliko število kakovostnih nogometašev.[4]

Vzdevka kluba sta Vijoličasti in Vijolice. Oba vzdevka se nanašata na vijolično barvo, ki je primarna barva kluba. Klubski slogan je »En klub, ena čast«, uradna himna kluba Heja Hej Viole[5] pa je bila izdana leta 1992.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Začetki[uredi | uredi kodo]

V prvotni podobi je bil klub ustanovljen 28. junija 1919 kot 1. slovenski športni klub Maribor (1. SSK Maribor) v gostilni Jadran na Partizanski cesti v Mariboru.[6] Prvo tekmo so odigrali 19.julija 1919 s nemškim mariborskim klubom Hertho, ki jo je Maribor zmagal z 2:1. Svoje igrišče so dobili leta 1920. Leta 1960 so klub razpustili.

Team colours Team colours Team colours
Team colours
Team colours
Prva oprava NK Maribor

Ustanovitev novega kluba (1960)[uredi | uredi kodo]

Nogometni klub Maribor, v podobi kakršni je sedaj, je bil ustanovljen 12.decembra 1960.[1] Uprava novonastalega kluba je za predsednika izvolila Dr. Srečka Korena. Andrija Pflander je postal prvi trener, Oto Blaznik pa prvi kapetan moštva. Prvo tekmo je klub odigral 5. februarja 1961, ko so premagali mestnega tekmeca Kovinarja z rezultatom 2:1. Oba gola je zabil Stefan Tolič.[7] Čeprav je moštvo že na začetku izbralo vijolično-belo barvno kombinacijo, so prvo tekmo odigrali v zeleno-modri barvni opremi, saj vijolični dresi še niso bili pripravljeni do prve tekme.[7] Moštvo je že v prvi sezoni osvojilo Slovensko republiško ligo in se tako uvrstilo v kvalifikacije za uvrstitev v 2. jugoslovansko ligo.[7] Beograjčan Andrija Pflander je bil glavni trener moštva, ki je osvojilo republiško ligo, vendar je moral zaradi bolezni odstopiti iz mesta glavnega trenerja tik pred začetkom kvalifikacijske tekme za uvrstitev v 2. jugoslovansko ligo.[7] Njegov naslednik je bil Vladimir Šimunić, ki je moštvo na koncu popeljal vse do 1. jugoslovanske lige šest let kasneje.[7] Maribor je zmagal prva dva kroga kvalifikacij in na koncu premagal hrvaški klub Uljanik iz Pulja v zadnjem krogu kvalifikacij s skupnim rezultatom 2:1 in se tako uvrstil v 2. jugoslovansko ligo.[7]

Leta 1962 so zgradili nov stadion, imenovan Ljudski vrt. 2. septembra tega leta so bili nogometni navdušenci širom Slovenije priča rojstvu rivalstva med NK Maribor in NK Olimpija.[8] Prva tekma med tema dvema kluboma je bila odigrana v Ljubljani in se je končala z remijem 1:1. Tekme med tema dvema kluboma so postale znane kot Večni derbi. Po 5. sezonah je bil povprečen obisk okoli 8,000 gledalcev in pod vodstvom trenerja Simuniča je klub osvojil 2. jugoslovansko ligo in se tako uvrstil v 1.jugoslovansko ligo, s čimer je postal eden od le treh klubov iz Slovenije, ki so v zgodovini igrali v 1. jugoslovanski ligi.[7]

Igranje v 1. Jugoslovanski ligi (1967-1972)[uredi | uredi kodo]

Maribor je v sezoni 1966-67 zmagal 2. jugoslovansko ligo z 56 točkami in si s tem zagotovil prvič v klubski zgodovini igranje v 1. jugoslovanski ligi prihodnjo sezono (1967-68). Prvo tekmo v ligi je Maribor odigral z Vardarjem v Skopju, končni izid je bil 1:1. Prva tekma doma je bila odigrana 27. avgusta 1967 proti Proleterju iz Zrenjanina. Maribor je zmagal tekmo z 3:0, gole so zadeli Kranjc, Arnejčič in Binkovski. Isto sezono se je odigral prvi večni derbi v 1. jugoslovanski ligi, ki ga je gostil Maribor. Tekma se je končala z 0:0, prišlo je tudi 13,000 gledalcev. Med tem obdobjem je bila vsaka tekma med tema dvema kluboma razprodana in včasih je bilo tudi do 20,000. Ob koncu sezone je Maribor zasedel 12. mesto v ligi.

V 1. jugoslovanski ligi je Maribor igral 5 sezon, v katerih je skupno odigral 166 tekem, zmagal 40-krat, remiziral 57-krat in 69-krat izgubil, ter skupno zadel 166 golov in prejel 270 golov. Najboljša sezona je bila 1969-70, ko je sezono končal na 10. mestu z 33 točkami. Povprečna pozicija v ligi je bila 13,8. V zadnji od petih sezon je Maribor osvojil le 20 točk in s tem zasedel zadnje mesto v ligi. Mladen Kranjc je bil najboljši strelec kluba vseh 5 sezon, saj je skupno zadel 54 golov. Zaradi dobrega igranja je prestopil leta 1972 prestopil v Dinamo Zagreb.

Zadnjo tekmo v jugoslovanski eliti je Maribor odigral 11. junija 1972 doma proti Olimpiji. Tekmo so izgubili z 3:6. Zadetke so dosegli Vučeković, Kranjc in Klančnik, ki ostaja zadnji strele za Maribor v prvoligaški konkurenci.

Črna leta (1973-1990)[uredi | uredi kodo]

Po tem je klub sezono 1972-73 končal na drugem mestu v 2. ligi, s čemur se je uvrstil v play-off za prvo ligo. V prvem krogu je po izvajanju enajsmetrovk premagal Budućnost iz Podgorice. S tem se je uvrstil v odločilni krog proti Proleterju. Prva od dveh tekem je bila odigrana na Ljudskem vrtu 8. julija 1973. To je priznana kot najbolj obiskana tekma v zgodovini kluba z 20,000 gledalci, od katerih se je 15,000 zbralo že 3 ure pred začetkom tekme. Tekmo je Maribor zmagal s 3:1, toda je na povratni tekmi v Zrenjaninu Proleter naredil preobrat in zmagal z 3:0, skupno 4:3. Za Maribor je na tej tekmi v 23. minuti gol za izenačenje na 1:1 dosegel Ražić, ampak ga je sodnik nepravično razveljavil. Kasneje se je na posnetkih pokazalo, da bi zadetek moral biti priznan.

Obdobje med letoma 1973 in 1990 je eno najtemnejših v klubski zgodovini. Prihodnjo sezono klub ni uspel ostati v vrhu 2. lige in je končal sezono na 13. mestu. Naslednjo sezono (1974-75) se je klub po 14 zaporednih letih igranja v zveznih ligah vrnil v republiško ligo, toda se je po eni sezoni prepričljivo uvrstil nazaj v 2. ligo z 15 točkami prednosti pred zasledovalcem. Klub je bil najbližje vrnitvi v 1. ligo v sezoni 1978-79, ko je končal sezono na drugem mestu, toda se ni uspel vrniti v elito. Sezono 1979-80 je končal na 5. mestu z 31 točkami in s tem ostal do konca desetletja v 2. ligi.

Začetek novega desetletja se ni začelo prijetno. Konec sezone 1980-81 se je klub uspel izogniti padcu v 3. ligo z zmago nad Čelikom s 4:2 v zadnjem krogu, kar jim je zagotovilo 10. mesto. Kmalu po tem je izbruhnila največja afera v zgodovini kluba. Tako imenovana "afera žoga", zaradi katere je nogometna zveza Jugoslavije izključila Maribor iz druge zvezne lige. Škandal se je navezoval na podkupovanje nasprotnikov. Nekateri zaposleni v klubu so si to zapisovali v črno knjižico, ki so jo kasneje zaplenile oblasti. V knjigi je vidno, da je Maribor podkupil skupno 31 ljudi. Zaradi tega so sezono v prihodnji sezoni igrali v republiški ligi, toda se je moštvo naslednjo sezono prepričljivo vrnilo med drugoligaše z le dvema porazoma v celotni sezoni.

Tekmovalni uspeh ni spremenil veliko. Krize po "aferi žoga" s tem še zdaleč ni bilo konec, ampak se je komaj prav začela. Sledila so temna leta. Maribor se namreč vse do osamosvojitve ni več pobral. Osemdeseta leta zaznamujejo finančne težave in tekmovalna nihanja. V naslednjih letih je klub nihal med drugo zvezno ligo in republiško ligo, saj vedno ko so se vrnili v drugo ligo niso morali pobegniti v zgornji del lestvice. Sezona 1986-87 je bila zadnja v drugi jugoslovanski ligi, za slovo so vijoličasti gostovali v Bugojnu pri ekipi Iskre. Kot zadnji strelec za Maribor v tem tekmovanju ostaja zapisan Radulovič.

22. oktobra 1988 je v prometni nesreči tragično umrl Mladen Kranjc, ki je igral za klub 12 sezon in ima 5. največ nastopov (311 nastopov) na uradnih tekmah, ter je 4. najboljši strelec kluba z 104 goli v vseh tekmovanjih.

Leta 1988 je v Jugoslaviji prišlo do reorganizacije nogometnih lig, in s tem Maribor ni več igral v republiški ligi, temveč pa v tretji ligi. Tam je nastopal od 1988 pa do osamosvojitve Slovenije leta 1991.

Osamosvojitev (1991)[uredi | uredi kodo]

Najodmevnejše rezultate je Maribor dosegal po osamosvojitvi. V dosedanjih 28. sezonah je 15-krat postal državni prvak.

Totalna dominacija (1997-2004)[uredi | uredi kodo]

Med letoma 1997 in 2004 je Maribor dominiral v prvenstvu, saj je osvojil kar sedem zaporednih naslovov državnega prvaka.

Finančne težave (2004-2008)[uredi | uredi kodo]

Med letoma 2004 in 2008 je imel klub hude finančne težave, zato to obdobje predstavlja eno najtemnejših v zgodovini kluba. Klub je bil blizu scenarija glavnih rivalov Olimpije in Mure, ki sta klub razpustila. Kljub temu so se vodilni v klubu odločili, da bodo klub sanirali in odplačali dolgove.[9]

Zaradi velikanskega dolga, ki je v enem trenutku znašal celo 4 milijone evrov, si klub ni mogel več privoščiti novih igralcev. Kot posledica tega je bilo člansko moštvo sestavljeno iz igralcev iz mladinskega pogona in nekaj tujcev, ki so prišli v klub kot prosti igralci. Jeseni 2006 se je zamenjalo vodstvo, ki se je z enim največjih upniko in davčno upravo dogovorilo za postopno odplačilo davčnega dolga. Kljub temu je dolg še vedno znašal več kot 3 milijone evrov. Šele januarja 2011 je klub sporočil, da je dolg v celoti poplačan.[10]

V tem obdobju ni klub na lestvici nikoli prišel višje kot do 3. mesta v ligi, dvakrat pa so se uvrstili v finale pokala, kjer so obakrat izgubili. Kljub temu pa so v tem obdobju bili leta 2006 eden od zmagovalcev pokala Intertoto.[11]

Ponovni vzpon (2008)[uredi | uredi kodo]

Vzhodna tribuna Ljudskega vrta

Od sezone 2007-08 naprej se je klub ponovno začel vzpenjati v vrh slovenskega nogometa. V klub sta prišli slovenski nogometni legendi Zlatko Zahovič kot športni direktor, kmalu zatem pa še Darko Milanič kot glavni trener, ter klubska legenda Ante Šimundža kot pomočnik trenerja.[12] 10. maja 2008 je klub odprl prenovljen stadion Ljudski vrt, ki je prestal obsežno rekonstrukcijo, ki je trajala skoraj 20 mesecev.[13] Prva tekma je bila odigrana proti najstarejšemu slovenskemu klubu, NK Nafta. Maribor je tekmo dobil z rezultatom 3:1 pred 12,435 gledalci.[13]. Na začetku sezone 2008-09 se je klub vpisal v zgodovino slovenskega nogometa kot prvi klub, ki je presegel mejo 1000 točk v domačem prvenstvu, po zmagi z 2:1 v gosteh proti velenjskemu Rudarju 26. julija 2008.[14]

Pod vodstvom Darka Milaniča je klub osvojil vse tri možne domače lovorike (prvenstvo, pokal in superpokal) v samo dveh sezonah. S tem je postal prvi trener, ki je osvojil vse tri možne lovorike v Sloveniji.[15]

12. decembra 2010 je klub praznoval 50 let obstoja.[16][17][18]

21. maja 2011 je z zmago nad Primorjem z rezultatom 2:1 v gosteh Maribor osvojil svoj deveti naslov državnih prvakov.[19] Štiri dni kasneje je ekipa igrala finale pokala v Stožicah proti Domžalam in v spektakularni tekmi z rezultatom 4:3 izgubila.[20]

Na začetku sezone 2011-12 je Maribor odigral tekmo superpokala proti Domžalam in izgubil z rezultatom 2:1.[21] To je bil drugi zaporedni poraz v finalu pokala proti Domžalam v roku petih tednov, čeprav so vmes zmagali medsebojno tekmo v 1.SNL.

25. avgusta 2011 so se po zmagi nad Glasgow Rangersi s skupnim izidom 3:2 uvrstili v skupinski del Lige Evropa.[22] S tem so postali prvi slovenski klub, ki je dosegel skupinski del Lige Evropa.

Stadion[uredi | uredi kodo]

Za podrobne podatke o tej temi glej Stadion Ljudski vrt.

Nogometni klub Maribor igra tekme na stadionu Ljudski vrt, ki je njegov domači stadion. Leži na levem bregu Drave. Stadion je dobil ime Ljudski vrt (nemško Volksgarten) po javnem parku, ki je bil v okolici. Prvo nogometno igrišče v tej okolici je bilo zgrajeno leta 1920. Prvo igrišče na tej lokaciji je bilo zgrajeno leta 1952, čeprav je bil sam stadion zgrajen šele leta 1962. Od takrat je bil stadion trikrat prenovljen. Najpomembnejša prenova je bila zadnja, ko so v okviru projekta Ring porušili nepokrito tribuno na vzhodu, severu in jugu, ter jo nadomestili s pokrito tribuno, ki sedaj skupaj s staro tribuno sprejme 12,704 gledalcev.

Predvidena je tudi prenovitev stare tribune, ki pa je pod spomeniškim varstvom zato nastajajo zapleti med investitorjem, ki bi rad tribuno podrl in zgradil novo, in ZVKD, ki zahteva obnovo stare tribune.

Največji obisk je stadion doživel v obdobju Jugoslavije, ko se je 8.julija 1973 na kvalifikacijski tekmi za 1. jugoslovansko ligo proti Proleterju iz Zrenjanina zbralo 20,000 gledalcev. Največji obisk v slovenski ligi pa je stadion doživel v sezoni 1996-97, ko se je na stadionu zbralo 14,000 gledalcev. Ta tekma še vedno drži rekord slovenske lige po številu gledalcev.[23]

Poleg tega, da je stadion domovanje NK Maribora, gosti tudi tekme slovenske nogometne reprezentance in je bil glavni stadion v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 2010 v Južni afriki.

Navijači stadion imenujejo tudi nogometni hram, igrišče pa sveta trava.

Simboli kluba[uredi | uredi kodo]

Barve[uredi | uredi kodo]

Skozi celotno zgodovino kluba je bila glavna barva kluba vijolična.[24] Na začetku so nekateri klubski uradniki favorizirali barvi mesta - rdeča in bela, medtem ko sta tradicionalni barvi Branika črna in bela. Zaradi dejstva, da so imeli številni klubi po Jugoslaviji rdeče-bele ali črno-bele barve (Crvena zvezda in Partizan) so se vodilni možje kluba odločili za svežo in novo barvno kombinacijo. Odločili so se slediti zgledu Fiorentine, ki je bila takrat eden najuspešnejših klubov v Evropi, in njihovi vijolično-beli kombinaciji.[24] Oto Blaznik, prvi kapetan v zgodovini kluba je bil tisti, ki je predlagal to kombinacijo, po tem ko je videl klub igrati v živo. Sekundarna barva je bila do julija 2015 rumena, dokler je niso spremenili v belo, julija 2019 je sekundarna barva ponovno postala rumena.[24]

Danes igra Maribor svoje tekme doma v vijolični barvi, gostujoče tekme pa v rumeni. Vzdevek moštva je Vijoličasti[25], velikokrat pa se uporablja tudi vzdevek vijolice.[26][27] Oba vzdevka se nanašata na primarno barvo kluba, tj. vijolično.

Grb[uredi | uredi kodo]

Evolucija mariborskega grba

Grb kluba je eden najprepoznavnejših športnih simbolov v Sloveniji. Temelji na uradnem grbu mesta Maribor, ki pa temelji na mestnem pečatniku iz 14. stoletja, z majhnimi razlikami. Grb je v obliki ščita in prikazuje nekdanji grad Piramida z odprtimi vrati, ki je nekoč stal na hribu Piramida, preden je bil uničen na koncu 18. stoletja. Ozadje tvori cvet vijolice. Na vrhu ščita sta ime kluba in letnica ustanovitve. Celoten grb ima le dve barvi, vijolično in rumeno. Prejšnje različice so vsebovale tudi belo barvo, tradicionalno tretjo barvo kluba, v obliki bele žoge, ki je bila na vrhu ščita.[24]

Himna[uredi | uredi kodo]

Himna kluba je Heja Hej Viole, ki jo izvaja skupina Čudežna polja. Besedilo in glasbo je napisal Gorazd Elvič, aranžiral pa jo je Aljaž Šimek. Pesem je bila posneta v studiu RTV Slovenija – TV Maribor, na snemanju v živo pa je sodelovalo tudi 80 Viol. Prva izvedba himne je bila v Ljudskem vrtu, 16. septembra 1992, pred znamenito tekmo proti Atleticu iz Madrida.

Nastopi v evropskih tekmovanjih[uredi | uredi kodo]

Za podrobne podatke o tej temi glej NK Maribor v Evropi.

Liga Prvakov 1999–00[uredi | uredi kodo]

Postava, ki je v Ligi prvakov premagala Dinamo Kijev 1-0 v Kijevu

V sezoni 1999-00 je NK Maribor Teatanic, kot se je takrat ekipa imenovala v evropskih tekmovanjih, čeprav so medtem že prevzeli ime glavnega sponzorja Pivovarne Laško, dosegel največji uspeh slovenskega kluba z uvrstitvijo v Ligo prvakov. Maribor je v drugem kvalifikacijskem predkrogu premagal belgijskega prvaka KRC Genk, ki je v Ljudskem vrtu izgubil s 5:1 v korist Maribora. Na povratni tekmi je že kazalo, da bo Genk nadoknadil visok zaostanek, moštvo je ostalo 30 minut pred koncem z igralcem manj, toda Genk je slavil pirovo zmago 3:0, na mariborskem letališču pa je zgodaj zjutraj nogometaše pričakalo 500 navijačev.

V tretjem in odločilnem kvalifikacijskem predkrogu Lige prvakov se je Maribor pomeril z Olympique Lyonom, Sonny Anderson pa je bil sploh prvi brazilski reprezentant, ki je stopil na igrišče v Ljudskem vrtu. Vijoličasti so slavili že v prvi tekmi v Lyonu z 1:0, doma pa jih je ob vrnitvi pričakalo 3000 navijačev. Liga prvakov se jim je nasmihala, napetost v mestu je rasla. Maribor je proti Lyonu odigral eno svojih najboljših tekem v zgodovini. Z izjemnima zadetkoma Šimundže in Bulajića so Mariborčani slavili z 2:0 in se s tem prvič v klubski zgodovini uvrstili v najprestižneje klubsko nogometno tekmvanje. Na žrebu skupinskega dela se je klub znašel v skupini z Laziem, Bayerjem iz Leverkusna in Dinamom iz Kijeva.

Prvo tekmo so odigrali v Kijevu in zmagali z zadetkom Šimundže z 1:0 in si tako priborili 3 točke in nato v Leverkusnu iztržili še točko za remi 0:0. Na letališču v Mariboru je ekipo pričakalo 3500 navijačev. V skupini A so končali na četrtem mestu s štirimi osvojenimi točkami, v nadaljnje tekmovanje pa sta se uvrstila Lazio in Dinamo Kijev.

Skupina A:

Team Pld W D L GF GA GD Pts
Italija Lazio 6 4 2 0 13 3 +10 14
Ukrajina Dinamo Kijev 6 2 1 3 8 8 0 7
Nemčija Bayer Leverkusen 6 1 4 1 7 7 0 7
Slovenija Maribor 6 1 1 4 2 12 -10 4

Pokal Intertoto 2006[uredi | uredi kodo]

Pokal Intertoto je bilo poletno tekmovanje, v katerem so igrali klubi, ki se niso uspeli uvrstiti v Ligo Prvakov in Ligo Evropa, takrat imenovano še pokal UEFA. Tekmovanje je imelo 3 kroge. Po zmaganih 3 krogih so se zmagovalci uvrstili v drugi kvalifikacijski predkrog za pokal UEFA. Maribor je bil leta 2006 eden od 11 zmagovalcev pokala Intertoto, toda pokal je prejel angleški klub Newcastle United, saj so tisto leto od vseh 11 ekip igrali najbolje v pokalu UEFA in se najbolj daleč uvrstili v tekmovanju. Maribor je v zadnjem krogu premagal španski Villareal, ki je sezono pred tem igral v polfinalu Lige Prvakov.

Prvi krog:

UE Sant Julià Andora 0:8 Slovenija Maribor 0:3 5:0

Drugi krog:

Zeta Črna gora 1:4 Slovenija Maribor 1:2 2:0

Tretji krog:

Villarreal Španija 1:2 Slovenija Maribor 0:1 1:1

Liga Evropa 2011-12[uredi | uredi kodo]

Začetna postava play-offa Lige Evropa, ki je v Mariboru z 2-1 premagala ekipo Glasgow Rangers.

25. avgusta 2011 so se po zmagi nad Glasgow Rangersi s skupnim izidom 3:2 uvrstili v skupinski del Lige Evropa.[22] S tem so postali prvi slovenski klub, ki je igral v skupinskem delu Lige Evropa. Na letališču je nogometaše ob peti uri zjutraj pričakalo več kot tisoč ljudi.[28]

Na žrebu se je Maribor znašel v skupini H, skupaj z lanskim finalistom, portugalskim klubom Braga, belgijskim Bruggeom in angleškim Birminghamom. 5 tekem so odigrali s porazi 2:0, 2:1, 5:1, 1:0, in 4:3 in eno z remijem 1:1 s katerim so iztržili točko.[29]

Skupina H:

Team Pld W D L GF GA GD Pts
Portugalska Braga 6 3 2 1 12 9 +6 11
Belgija Club Brugge 6 3 2 1 12 6 +3 11
Anglija Birmingham City 6 3 1 2 8 8 0 10
Slovenija Maribor 6 0 1 5 6 15 -9 1

Liga Evropa 2012-13[uredi | uredi kodo]


Skupina J:

Team Pld W D L GF GA GD Pts
Italija Lazio 6 3 3 0 9 2 +7 12
Anglija Tottenham Hotspur F.C. 6 2 4 0 8 4 +4 10
Grčija Panathinaikos 6 1 2 3 4 11 -7 5
Slovenija Maribor 6 1 1 4 6 10 -4 4

Liga Evropa 2013-14[uredi | uredi kodo]

Skupina D:

Team Pld W D L GF GA GD Pts
Rusija Rubin Kazan 6 4 2 0 14 4 +10 14
Slovenija Maribor 6 2 1 3 9 12 -3 7
Belgija Zulte Waregem 6 2 1 3 4 10 -6 7
Anglija Wigan Athletic 6 1 2 3 6 7 -1 5


Maribor Slovenija 3:4 Španija Sevilla 2:2 1:2

Liga Prvakov 2014-15[uredi | uredi kodo]

Skupina G:

Team Pld W D L GF GA GD Pts
Anglija Chelsea 6 4 2 0 17 3 +14 14
Nemčija Schalke 04 6 2 2 2 9 14 -5 8
Portugalska Sporting CP 6 2 1 3 12 12 0 7
Slovenija Maribor 6 0 3 3 4 13 -9 3

Liga Prvakov 2017-18[uredi | uredi kodo]

Skupina E:

Team Pld W D L GF GA GD Pts
Anglija Liverpool 6 3 3 0 23 6 +17 12
Španija Sevilla 6 2 3 1 12 12 0 9
Rusija Spartak Moskva 6 1 3 2 9 13 -4 6
Slovenija Maribor 6 0 3 3 3 16 -13 3

Navijači in rivalstvo[uredi | uredi kodo]

Viole Maribor na južni tribuni stadiona med tekmo

Maribor že dolgo velja za najbolj priljubljeno nogometno moštvo v Sloveniji. Ker vijoličasti prihajajo iz industrijskega mesta Maribor, je bilo to moštvo vedno ekipa delovnega človeka. Po slovenski osamosvojitvi in izgubi jugoslovanskega trga je mesto doživelo nagel vzpon brezposelnosti, saj je bilo skoraj 30 % ljudi brezposelnih. Kljub temu so ljudje ostali zvesti klubu. Za klub navija približno 20-25 % ljudi iz celotne Slovenije, s čimer je klub daleč najbolj popularen športni klub v državi.

Klub ima tudi svojo ultras skupino Viole Maribor. in je bila ustanovljena leta 1989. Skupina je zelo razvpita po celotni Sloveniji. Po številu članov in organizaciji je to največja navijaška skupina v Sloveniji. Povprečno se jih na tekmah zbere 500, čeprav se jih na pomembnejših tekmah zbere tudi do 3000.[navedi vir] Nahajajo se na južni tribuni stadiona. Njihovi največji rivali so Green Dragonsi, navijači ekipe NK Olimpija Ljubljana, drugi rivali so tudi Black Gringos, navijači ki podpirajo Muro, ter Grofje, navijači Celja.

V zadnjem času se je pojavila še ena skupina navijačev na tekmah Maribora. Skupina se imenuje ESS (East Side Supporters) in sestoji pretežno iz bivših članov skupine Viole Maribor. Nahajajo na vzhodnem delu stadiona.

Znani navijači:

Znane osebe, ki so se javno opredelile za navijače NK Maribor:

Ultras Viole Maribor[uredi | uredi kodo]

xxx

Prisotnost navijačev[uredi | uredi kodo]

Prisotnost navijačev v zadnjih 10 sezonah na domačih tekmah

Sezona Stadion Skupno Največ Najmanj Povprečje
2009-10 Ljudski vrt 32,000 6,000 0 1,788
2010-11 64,600 11,000 800 3,589
2011-12 68,400 12,500 1,000 3,800
2012-13 51,000 9,000 900 2,833
2013-14 55,600 6,500 900 3,089
2014-15 79,300 10,000 1,200 4,406
2015-16 76,660 12,160 2,000 4,259
2016-17 76,000 12,000 1,200 4,222
2017-18 63,166 12,166 1,000 3,509
2018-19 85,500 12,000 2,300 4,750

Večni derbi[uredi | uredi kodo]

Večni derbi je največji nogometni derbi v Sloveniji.

Največji nasprotnik Maribora je Olimpija iz prestolnice Ljubljane. Začetki rivalstva segajo v začetek šestdesetih let prejšnega stoletja, ko sta oba kluba igrala še v 2. zvezni jugoslovanski ligi. Prva tekma med Mariborom in še takratno Olimpijo je bila odigrana na bežigrajskem stadionu v Ljubljani kot tretji kol druge lige pred 10,000 navijači. Tekma se je končala z izidom 1:1. Derbiji so redno potekali v 2. ligi od 1962 do 1965, potem pa ponovno od sezone 1967-68 naprej, ko je Maribor prišel v 1. ligo. Ko je leta 1972 Maribor padel nazaj v 2. ligo, so se derbiji do leta 1984 igrali le občasno, ko sta se kluba srečala v pokalnih tekmovanjih. Zadnji derbi v skupni ligi je bil odigran v sezoni 1985-86, ko sta oba kluba igrala v 3. jugoslovanski ligi, končal se je z remijem 0:0. Zadnjič v jugoslovanskem nogometnem sistemu sta se kluba srečala v sezoni 1988-89 v slovenskem regionalnem pokalu. Tisto tekmo je Maribor dobil po izvajanju enajstmetrovk. V jugoslovanskem nogometnem sistemu sta kluba odigrala skupno 33 tekem.

Prvi derbi v slovenskem nogometnem sistemu je bil odigran 16. oktobra 1991 na Ljudskem vrtu, Maribor je dobil tekmo z 2:1. Ekipi sta redno igrali derbije v 1. SNL in slovenskem pokalu do 2004, ko je zaradi finančnih težav Olimpija propadla. Zadnja tekma z nekdanjo Olimpijo je bila odigrana 7. novembra 2004 na bežigrajskem stadionu pred 4,000 gledalci. S tem se je rivalstvo prenekinilo. Leta 2005 je bil ustanovljen nov klub z imenom NK Bežigrad, ki je bil preimenovan v NK Olimpija Bežigrad in kasneje v NK Olimpija Ljubljana. Klub se ima za naslednika nekdanje Olimpije, čeprav pravno gledano to ne drži. Kljub temu so Green Dragonsi in ostali navijači klub vzeli za svojega.

Prvi derbi med Mariborom in novo Olimpijo je bil odigran 24. oktobra 2007 v četrtfinalu slovenskega pokala na Ljudskem vrtu pred 3,500 gledalci. Tekmo je Maribor dobil z 3:1. Z uvrstitvijo Olimpije v 1. ligo leta 2009 je rivalstvo dokončno ponovno zaživelo. Prvi derbi v 1. ligi je bil odigran 8. avgusta 2009 v Mariboru pred 6,000 navijači. 17. oktobra 2009 je bil odigran prvi derbi v Ljubljani na stadionu ŽAK, današnjem stadionu NK Brava, 29. septembra 2010 pa je bil odigran prvi derbi na Stožicah, današnjem stadionu Olimpije.

Maribor je proti stari in novi Olimpiji skupno odigral 138 uradnih tekem, od katerih je bilo 56 zmag, 43 remijev in 39 porazov.

Igralci[uredi | uredi kodo]

Vijoličasti bojevnik[uredi | uredi kodo]

Vijoličasti bojevnik je nagrada, ki jo podelijo igralcu, ki se je v pretekli sezoni najbolj izkazal. Nagrado podelijo na podlagi glasovanja, ki poteka na uradni spletni strani kluba. Glasovanje se začne po koncu sezone in traja približno mesec dni. Sama nagrada se podeli igralcu pred prvo tekmo nove sezone. Podeli mu jo naključno izžreban navijač (lastnik letne vstopnice). Ena izmed časti je tudi ta, da se postavi ob igrišču na ogled tudi slika igralca. Slika tam ostane celotno sezono.

Glasovanje so prvič izvedli v sezoni 2007-08. Češki branilec Lubomir Kubica je bil prvi dobitnik nagrade. Branilec Elvedin Džinič je bil prvi domači igralec, ki je osvojil to nagrado, povrhu vsega pa je bil ta igralec tudi vzgojen v NK Maribor.[38]

Med letoma 2007 in 2011 je bila nagrada podeljena najboljšemu igralcu v minuli sezoni, od leta 2012 naprej pa se nagrada podeli najboljšemu igralcu v preteklem koledarskem letu. Največkrat je nagrado osvojil Marcos Tavarares (6-krat).

Zmagovalci:[39]

Ime in priimek Igralna pozicija Sezona/leto
Češka Lubomir Kubica Branilec 2007-08
Hrvaška Dejan Mezga Vezist 2008-09
Slovenija Elvedin Džinič Branilec 2009-10
Brazilija Marcos Tavares Napadalec 2010-11
2012
2013
2014
2015
Slovenija Jasmin Handanović Vratar 2016
Brazilija Marcos Tavares Napadalec 2017
Srbija Saša Ivković Branilec 2018

Nogometna šola[uredi | uredi kodo]

Mariborska Akademija je odgovorna za razvoj mladih igralcev. Cilj je ustvariti kakovostne igralce, ki bodo konkurirali za mesto v prvi enajsterici. Velja za eno najboljših v Sloveniji, saj je sproducirala pomembne slovenske igralce, kot so Armin Bačinovič, Vid Belec, Elvedin Džinič, Rene Krhin, Rene Mihelič, Damir Pekič, Marko Pridigar, Marko Simeunovič, Dejan Školnik in mnogi drugi.

Mariborsko mladinsko moštvo je najuspešnejše v državi. Razdeljeno je na 11 starostnih selekcij (U-7, U-8, U-9, U-10, U-11, U-12, U-13, U-14, U-15, U-17, U-19). Ekipa U-18 ima največ naslovov prvakov, saj jih je osvojila kar pet, kar je več kot katerokoli drugo moštvo.[40] Isto moštvo je osvojilo tudi tri pokale U-18[41] in je tako najuspešnejše v svoji kategoriji. Tudi druga moštva so enako uspešna, saj ima npr. ekipa U-16 največ naslovov prvaka v svoji kategoriji (4)[42], medtem ko je ekipa U-14 naslov osvojila trikrat, enako kot ND Gorica.[43] Celo še mlajše selekcije (U-13, U-12, U-11, U-10, U-9, U-8, U-7) igrajo v svojih kategorijah in dosegajo podobne uspehe.

Trenutno člansko moštvo[uredi | uredi kodo]

Sledeča postava je aktualna na dan 6. oktober 2019, podatki pa so iz uradne strani NK Maribor, kjer je objavljeno člansko moštvo.[44]

Št. Položaj Igralec
1 Slovenija GK Aljaž Cotman
13 Bosna in Hercegovina GK Kenan Pirić
33 Slovenija GK Jasmin Handanović
2 Slovenija DF Denis Klinar
22 Slovenija DF Martin Milec
23 Slovenija DF Žan Kolmanič
26 Slovenija DF Aleksander Rajčević
28 Slovenija DF Mitja Viler
32 Slovenija DF Nemanja Mitrović
44 Črna gora DF Luka Uskoković
55 Hrvaška DF Špiro Peričić
5 Slovenija MF Blaž Vrhovec
6 Slovenija MF Aleks Pihler
7 Slovenija MF Rok Kronaveter
Št. Položaj Igralec
8 Romunija MF Alexandru Crețu
10 Slovenija MF Dino Hotić
18 Slovenija MF Sandi Ogrinec
21 Slovenija MF Amir Dervišević
47 Slovenija MF Andrej Kotnik
77 Slovenija MF Rudi Požeg Vancaš
96 Brazilija MF Felipe Santos
97 Slovenija MF Martin Kramarič
99 Slovenija MF Nino Žugelj
9 Brazilija FW Marcos Tavares (kapetan)
11 Slovenija FW Luka Zahović
20 Slovenija FW Gregor Bajde
27 Bosna in Hercegovina FW Jasmin Mešanovič
98 Bosna in Hercegovina FW Nardin Mulahusejnović

Upokojene številke[uredi | uredi kodo]

xxx

Nekdanji znani nogometaši[uredi | uredi kodo]

Opomba: Nekateri nogometaši so klub zapustili že kot mladinci in niso zaigrali na nobeni članski tekmi.

Slovenija

Jugoslavija

Albanija

Bosna in Herzegovina

Bolgarija

Kapverdski otoki

Hrvaška

Češka

Madžarska

Srbija

Brazilija

Makedonija

Moldavija

Nizozemski Antili

Klubska statistika[uredi | uredi kodo]

Vir: https://www.nkmaribor.com/zgodovina/statistika/igralci.asp?id_menu=37

Največ nastopov[uredi | uredi kodo]

Mesto Ime in priimek Nastopi[45] Aktiven
1 Brazilija Marcos Tavares 537 Da
2 Socialistična federativna republika Jugoslavija Tomislav Prosen 391 Ne
3 Socialistična federativna republika Jugoslavija Aleš Križan 365 Ne
4 Slovenija Jasmin Handanović 336 Da
5 Slovenija Mitja Viler 334 Da
6 Socialistična federativna republika Jugoslavija Herbert Vabič 317 Ne
7 Socialistična federativna republika Jugoslavija Mladen Kranjc 311 Ne
8 Slovenija Gregor Židan

Slovenija Aleš Mertelj

308

308

Ne

Ne

10 Slovenija Aleksander Rajčević

Slovenija Ante Šimundža

296

296

Da

Ne

Največ golov[uredi | uredi kodo]

Mesto Ime in priimek Goli Aktiven
1 Brazilija Marcos Tavares 201 Da
2 Socialistična federativna republika Jugoslavija Branko Horjak 117 Ne
3 Albanija Kliton Bozgo 110 Ne
4 Socialistična federativna republika Jugoslavija Mladen Kranjc 104 Ne
5 Slovenija Ante Šimundža 102 Ne
6 Socialistična federativna republika Jugoslavija Igor Poznič 88 Ne
7 Socialistična federativna republika Jugoslavija Milan Žurman 82 Ne
8 Slovenija Damir Pekič

Socialistična federativna republika Jugoslavija Bojan Krempl

78

78

Ne

Ne

10 Socialistična federativna republika Jugoslavija Tomislav Prosen 75 Ne

Dosežki[uredi | uredi kodo]

Mariborski igralci praznujejo osvojitev devetega naslova državnih prvakov

Slovenija[uredi | uredi kodo]

  • Državni prvak: 15: 1996-97, 1997-98, 1998-99, 1999-2000, 2000-01, 2001-02, 2002-03, 2008-09, 2010-11, 2011–12, 2012-13, 2013-14, 2014-15, 2016-17, 2018-19
  • Pokalni zmagovalec: 9: 1991-92, 1993-94, 1996-97, 1998-99, 2003-04, 2009-10, 2011-12, 2012-13, 2015-16

Jugoslavija[uredi | uredi kodo]

Evropska tekmovanja[uredi | uredi kodo]

Klubski delavci[uredi | uredi kodo]

Športni[uredi | uredi kodo]

Pozicija Ime Nacionalnost
Glavni trener Darko Milanič[46] Slovenija
Pomočnik trenerja Saša Gajser[47] Slovenija
Trener vratarjev Drago Kondič[48] Slovenija
Trener U–18 Zvonko Breber[49] Slovenija
Trener U–16 Marko Lešnik[50] Slovenija
Trener U–14 Radovan Karanović[51] Srbija
Trener U–13 Muamer Vugdalič[52] Slovenija
Trener U–12 Amir Karič[53] Slovenija
Trener U–11 Zvonko Breber[49] Slovenija
Trener U–10 Radovan Karanović[54] Srbija
Trener U–9 Erik Vičič[55] Slovenija
Trener U–8 Anže Brumen[56] Slovenija
Trener U–7 Muamer Vugdalič[52] Slovenija

Zdravstveni[uredi | uredi kodo]

Pozicija Ime Nacionalnost
Doktor Dr. Matjaž Vogrin[57] Slovenija
Fizioterapevt Zlatko Milišić[58] Hrvaška

Management[uredi | uredi kodo]

Pozicija Ime Nacionalnost
Predsednik Drago Cotar[1] Slovenija
Športni direktor Zlatko Zahovič[59] Slovenija
Direktor kluba Bojan Ban[1] Slovenija
Sekretar (PR) Uroš Jurišič[1] Slovenija
Odnosi z javnostjo Željko Latin[1] Slovenija
Odnosi z javnostjo Stipe Jerič[1] Bosna in Hercegovina

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 »Osebna izkaznica«. NK Maribor. Pridobljeno 6. septembra 2011.
  2. »Ljudski vrt: Info«. NK Maribor. Pridobljeno 17. junija 2011.
  3. Danny the Journo (23. december 2010). »Chelsea's Slovenian Discovery«. The Shed Ender. Pridobljeno 4. aprila 2011.
  4. Williams, Anthony (23. marec 2011). »Blues to have first refusal on Slovenian starlet«. The Shed Ender. Pridobljeno 4. aprila 2011.
  5. »Uradni videospot himne Heja Hej Viole«. youtube.com. Pridobljeno 8. avgusta 2009.
  6. »Kratka zgodovina NK Maribor«. Večer. Pridobljeno 8. novembra 2010.
  7. 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 7,5 7,6 »Zgodovina: 1961–1970«. NK Maribor. Pridobljeno 1. januarja 2011.
  8. »Večni derbiji z Mariborom«. nkolimpija.com. Pridobljeno 8. novembra 2010.
  9. STA (13. januar 2011). »NK Maribor: Dolgovi so preteklost«. 24ur. Pridobljeno 13. januarja 2011.
  10. Sportal (13. januar 2011). »Poštarjev se ne bojijo več«. SiOL.net. Pridobljeno 13. januarja 2011.
  11. »NK Maribor Profile«. UEFA. Pridobljeno 1. januarja 2011.
  12. Cvetko, Borut (foto) (5. avgust 2009). »Zlatko Zahovič, športni direktor NK Maribor, Ante Šimundža, pomočnik trenerja NK Maribor in Darko Milanič, trener NK Maribor«. mediaspeed.net. Pridobljeno 6. aprila 2011.
  13. 13,0 13,1 A.V. (10. maj 2008). »Premiera pred 12.000 gledalci za čisto desetko«. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 14. februarja 2011.
  14. »Zapisnik tekme: Rudar 1:2 Maribor«. PrvaLiga. Pridobljeno 4. aprila 2011.
  15. »Zbiralec trofej«. EKIPA. 14. maj 2010. Pridobljeno 8. novembra 2010.
  16. »Veličastnih 50«. NK Maribor. 13. december 2010. Pridobljeno 13. decembra 2010.
  17. Viškovič, Rok (13. december 2010). »Pol stoletja uspehov in časti«. SiOL.net. Pridobljeno 13. decembra 2010.
  18. »Vijoličasta zgodba je stara 50 let«. MMC RTV-SLO. 13. december 2010. Pridobljeno 13. decembra 2010.
  19. STA (21. maj 2011). »Rezervist Berič poskrbel za lovoriko«. SiOL.net. Pridobljeno 26. maja 2011.
  20. Dotto, Dario (25. maj 2011). »Super finale in prvi pokal pripadla Domžalam«. SiOL.net. Pridobljeno 26. maja 2011.
  21. »Tudi Domžalčani v Mariboru do superpokala«. SiOL.net. 8. julij 2011. Pridobljeno 10. julija 2011.
  22. 22,0 22,1 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Ibrox, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  23. »Statistika (vse sezone)«. PrvaLiga. Pridobljeno 6. septembra 2011.
  24. 24,0 24,1 24,2 24,3 »Simboli«. NK Maribor. Pridobljeno 6. septembra 2011.
  25. »Vijoličasti v elitni druščini«. Nogomania.com. 16. julij 2011. Pridobljeno 6. septembra 2011.
  26. »Nacional uspešnejši od »vijolic««. SiOL.net. 7. avgust 2010.
  27. »Vijolice bodo še bolj vzcvetele«. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 6. septembra 2011.
  28. »Foto/video: Nogometni junaki so se z jutrom vrnili v domovino«. MMC RTV-SLO. 26. avgust 2011. Pridobljeno 6. septembra 2011.
  29. »Video: Mariboru usojene ekipe na B - tudi lanski finalist«. MMC RTV-SLO. 26. avgust 2011. Pridobljeno 6. septembra 2011.
  30. MMC RTV SLO (Anže Kopitar) (8. maj 2007). »MMC Pogovor: Anže Kopitar«. RTVSLO.si. Pridobljeno 15. februarja 2011.
  31. Črnčec, Thomas (foto). »Primož Kozmus, svetovni in olimpijski prvak v metu kladiva ter Anže Kopitar, hokejist«. mediaspeed.net. Pridobljeno 15. februarja 2011.
  32. Midlil (foto). »Tone Partljič, član nadzornega sveta NK Maribor«. mediaspeed.net. Pridobljeno 28. marca 2011.
  33. http://www.mediaspeed.net/fotka.asp?id=2&foto=56984
  34. http://www.mediaspeed.net/fotka.asp?id=3&foto=56983
  35. »Franc Kangler, kandidat za župana Maribora«. MMC RTV-SLO.
  36. Tadej Golob (2008). »Zoran Predin: Zgodba iz prve roke«. knjigarna-baletrina.com. Pridobljeno 16. februarja 2011.
  37. Attention Interactive (april 2009). »A gift from Maribor«. sashavujacic18.com. Pridobljeno 15. februarja 2011.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  38. Planinšič, Borut ml. (27. avgust 2010). »Častno in glasno slovo od Evrope«. Večer. Pridobljeno 6. septembra 2011.
  39. »Vijoličasti bojevnik«. NK Maribor. Pridobljeno 19. decembra 2010.
  40. »1. SML - Dosedanji zmagovalci«. Nogometna zveza Slovenije.
  41. »Mladinski pokal - Dosedanji zmagovalci«. Nogometna zveza Slovenije.
  42. »1. SKL - Dosedanji zmagovalci«. Nogometna zveza Slovenije.
  43. »U14 zahod - Dosedanji zmagovalci«. Nogometna zveza Slovenije.
  44. »NK Maribor 2017/2018«. NK Maribor.
  45. »Zgodovina: Naj strelci in naj nastopi«. nkmaribor.com. Pridobljeno 5. februarja 2013.
  46. »Osebni karton: Darko Milanič«. NK Maribor. Pridobljeno 10. januarja 2011.
  47. »Osebni karton: Saša Gajser«. NK Maribor. Pridobljeno 10. januarja 2011.
  48. »Osebni karton: Drago Kondič«. NK Maribor. Pridobljeno 10. januarja 2011.
  49. 49,0 49,1 »Osebni karton: Zvonko Breber«. NK Maribor. Pridobljeno 28. marca 2011. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Breber, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  50. »Osebni karton: Marko Lešnik«. NK Maribor. Pridobljeno 28. marca 2011.
  51. »Osebni karton: Radovan Karanović«. NK Maribor. Pridobljeno 28. marca 2011.
  52. 52,0 52,1 »Osebni karton: Muamer Vugdalič«. NK Maribor. Pridobljeno 5. februarja 2013.
  53. »Osebni karton: Amir Karič«. NK Maribor. Pridobljeno 5. februarja 2013.
  54. »Osebni karton: Radovan Karanović«. NK Maribor. Pridobljeno 28. marca 2011.
  55. »Osebni karton: Erik Vičič«. NK Maribor. Pridobljeno 28. marca 2011.
  56. »Osebni karton: Anže Brumen«. NK Maribor. Pridobljeno 5. februarja 2013.
  57. »Osebni karton: Matjaž Vogrin«. NK Maribor. Pridobljeno 10. januarja 2011.
  58. »Osebni karton: Zlatko Milišič«. NK Maribor. Pridobljeno 10. januarja 2011.
  59. »Osebni karton: Zlatko Zahovič«. NK Maribor. Pridobljeno 10. januarja 2011.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Stran na Facebooku: Ljudski vrt: https://www.facebook.com/nsvslv