Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik34

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Pri javni nabavi zdravstvene in varnostne opreme v času epidemije koronavirusa SARS-CoV-2 v Sloveniji je prišlo do več domnevnih nepravilnosti. Nabava je bila izvedena netransparentno. Zaradi razpršenih in nejasnih pristojnosti je prihajalo do nasprotujočih si ........... Dobavitelji so bili izbrani po nejasnih merilih. Na izbor dobaviteljev so poskušali vplivati posamezni politiki in drugi vplivni posamezniki, v mnogih primerih pa so bile ugotovljene povezave med posamezniki, ki so poskušali vplivati na izbor dobaviteljev, in podjetji, ki so jih zagovarjali. Izbrani dobavitelji so bili v mnogih primerih manj primerni v smislu cene, kvalitete/primernosti izdelkov, roka dobave, verodostojnosti in/ali zanesljivosti.

Nepravilnosti pri nabavi varnostne opreme so privedle do interpelacij in preiskav več pristojnih organov.

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Gale, prenos pristojnosti, šarec, epidemija, zaloge

Sprostitev skladiščnih zalog[uredi | uredi kodo]

27. februarja je vlada Marjana Šarca sprostila skladiščne zaloge 48.000 zaščitnih mask, 5.000 rokavic in praškov za razkuževanje. ZzBR je vlada naložila ponovno napolnjene skladišča. ZzBR navaja, da je vlada za vnovično zalaganje skladišč postavila rok do konca koledarskega leta. Pristojni minister v vladi Marjana Šarca je bil Zdravko Počivalšek, ki je bil kot minister za gospodarstvo pristojen tudi za ZzBR.[1] V tem obdobju so bile praktično razprodane zaloge mask v lekarnah in drugod po državi.[2]

Začasno neobjavljanje podatkov o državnih izdatkih in poslih[uredi | uredi kodo]

Po zaprisegi vlade Janeza Janše je uprava za javna plačila odločila, da zaradi epidemije do nadaljnjega ne bo objavljala informacij o transakcijah proračunskih podatkov, zaradi česar se te informacije niso vnašale v javno dostopno spletno aplikacijo Erar. Po pozivu Transparency International so se podatki ponovno začeli objavljati. Prve pogodbe o nabavi zaščitne opreme so bile objavljene šele 24. marca; več kot teden po sklenitvi prvih poslov. Med temi je bila tudi pogodba s podjetjem Labena, vredna 6,4 miljonov €, zaradi česar je KPK predlagal uvedbo prekrškovnega postopka. Ni jasno, ali so bile pododbe kasneje objavljene.[1]

Pristojnosti za nabavo, zavod za blagovne rezerve in medresorna delovna skupina[uredi | uredi kodo]

Vlada je za nabavo zaščitnih sredstev zadolžila ZzBR (ki deluje pod ministrstvom za gospodarstvo), ki ni imel predhodnih izkušenj ali primernih kadrov za izvedbo hitrih nabav v takšnem obsegu. Zaradi zapletov (pogodbe so med drugim prejemala podjetja, ki opreme niso bila sposobna dobaviti, delo pa so dodatno ohromile okužbe štirih uslužencev ZzBR s COVID-19[3]) in neodzivnosti (več podjetij in posameznikov je poročalo, da ministrstvo in vlada ne odgovarjajo na njihove ponudbe[3]) je 24. marca[1] velik del pristojnosti za nabavo iz ministrstva za gospodarstvo prenesla na ministrstvo za obrambo[3] in pri tem ustanovila medresorsko delovno skupino, ki jo je vodil državni sekretar MORS Damijan Jaklin (NSi).[1] Medresorski delovni skupini je tako pripadla dolžnost sprejemanja, pregledovanja in vrednotenja ponudb za zaščitno opremo.[3] V istem obdobju je minister Počivalšek oblikoval lastno ločeno projektno skupino. Pogodbe je formalno sklepal ZzBR, katerega direktor[1] Anton Zakrajšek (SDS)[4] je bil ob izbruhu epidemije v samoizolaciji, zaradi česar je pogodbe začasno podpisoval namestnik direktorja Ivan Gale, ki je nato odšel na bolniški dopust. V tem obdobju se upravni odbor zavoda nikoli ni sestal. Za nabavo sta bili tako skupno pristojna ministrstvo za gospodarstvo in ministrstvo za obrambo, ki sta podajala nejasne navedbe o pristojnostih in namenih. Zaradi neskladnega delovanja je prihajalo do zastojev in zapletov pri dobavah in sklepanju pogodb. Nejasne pristojnosti so prav tako omogočile politično in interesno vplivanje v posle.[1]

Potrebe opreme v RS[uredi | uredi kodo]

Zavod pred začetkom nabav ni imel liste potreb, koliko zaščitne potrebe RS potrebuje. Vlada se je z okvirno oceno potreb seznanila 24. marca, teden po podpisu prvih pogodb. Pred tem so na MzZ, NIJZ, UKC LJ in upravi za zaščito in reševanje pripravili usmeritve, v katerih so navajali, da RS mesečno potrebuje 20,5 milijona zaščitnih mask, 16 milijonov rokavic, 0,5 milijona zaščitnih očal, skoraj milijon zaščitnih plaščev, 70.000L ražkužil, itn.[1]

Neodgovarjanje na ponudbe dobaviteljev[uredi | uredi kodo]

V več primerih pristojni organi niso odgovorili na ponudbe dobaviteljev. Medresorska delovna skupina je med 24. marcem in 24. aprilom prejela 2.069 ponudb domačih in tujih dobaviteljev, večinoma ponudbe zaščitnih mask. MDS jih je pregledala zgolj 1.081 (84 ponudb na dan). Popolnih je bilo 49 ponudb, nekatere so imele neustrezne ali ponarejene certifikate.[1]

Dobava opreme iz tujine[uredi | uredi kodo]

MGRT je prejel več ponudb za dobavo zaščitne opreme neposredno od proizvajalcev na Kitajskem, ki so ponujali opremo za občutno nižjo ceno od cen posrednikov. MGRT ponudb ni sprejelo. Za zavrnitev ponudb je MGRT podalo utemeljitev, da je zavod zakonsko zavezan k poslovanju zgolj s slovenskimi dobavitelji in da večina kitajskih podjetji zahteva 100% predplačilo, česar ZzBR ne počne.[1]

Računsko sodišče je navedlo, da je izjava MGRT o zakonskih ovirah za sklepanje pogodb s tujimi dobavitelji neresnična in da takšne zakonske ovire ne obstajajo. MGRT je v nasprotju z lastnimi navedbami med naročanjem opreme izdal predplačila Geneplanet-u in nekaterim drugim podjetjem.[1]

Izbira dobaviteljev[uredi | uredi kodo]

Pretekla dejavnost dobaviteljev[uredi | uredi kodo]

Večina podjetji, ki so državi dobavljala zaščitno opremo, se z dobavo oz. proizvodnjo takšne opreme predhodno niso ukvarjala; med drugim so delovala na področju marketinga, prodaji prehranskih dopolnil, upravljanjem fitnes centrov in drugimi dejavnostmi. Podjetja, ki so dobavljala opremo, prav tako niso imela zadosti finančnih sredstev, da bi zaščitno opremo kupila na trgu in so po sklepu pogodbe po opremi povpraševala po Sloveniji. Nekatera podjetja še nikoli niso poslovala izven EU. Nekatera podjetja so pri sklepanju pogodb po navedbah Necenzurirano.si predložila ponarejene izjave proizvajalcev in certifikate.[4][1]

10-milijon € pogodbo za dobavo 2,8 milijona zaščitnih mask je prejelo podjetje MD Global Logistics, ki je še nekaj dni pred rokom dobave v Sloveniji povpraševalo pri dobaviteljih, ki maske ponujajo po nižjih cenah. Podjetje Xan-Max je z ZzBR podpisalo posle v vrednosti 9,83 milijona €; podjetje je v letu 2018 ustvarilo zgolj slabih 90.000€ prihodkov, ukvarjalo pa se je s prodajo naravnih sokov in CBD kapljic. Podjetje OECO je z državo podpisalo pogodbo v vrednosti 3 milijone € (več kot 4-krat več od letnih prihodkov podjetja), ki je poslovalo na področju digitalnega marketinga.[1]

Razkritja Ivana Galeta[uredi | uredi kodo]

Odzivi vlade in parlamentarne opozicije[uredi | uredi kodo]

Odstopi in kriminalne preiskave[uredi | uredi kodo]

Preiskovalci NPU-ja so zaradi sumov storitve kaznivega dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna stredstva (257.a člen KZ-1) nanašajoč se na nepravilnosti pri naročanju in dobavi zaščitne opreme 30. junija izvedli preiskave stavbnih objektov in vozil na 11 lokacijah na območju Ljubljane, Celja in Kopra; med drugim so preiskali prostore MGRT, dom in službeno vozilo g. Počivalška, prostore ZzBR in prostore sedeža Geneplanet-a. Preiskovalci so iskali in zasegli listinsko dokumentacijo, elektronske naprave in druge predmete. Pri preiskavah je sodelovalo 53 kriminalistov, preiskava pa je potekala pod usmeritvami specializiranega tožilstva in na podlagi prijave, prejete konec aprila.[5]

Minister za gospodarstvo Počivalšek je bil začasno pridržan na sedežu NPU in isti dan izpuščen. Pridržana je bila tudi njegova sodelovka Andreja Potočnik, nekdanja poslanka SMC-in članica Počivalškove projektne skupine. Ga. Potočnik je sodelovala pri dogovarjanju z dobavitelji zaščitne opreme. Preiskovalci so opravili razgovore tudi z nekdanjim direktorjem ZzBR Antonom Zakrajškom in podpisnikom pogodbe z Geneplanet Alojzom Černetom.[5]

30. junija - istega dne, kot so bile izvedene preiskave - sta odstopila minister za notranje zadeve Aleš Hojs in generalni direktor policije Anton Travner.[5]

Zaradi suma, da so bili razkriti varovani podatki policije, je bil uveden notranjevarnostni postopek. Sum je temeljil na predhodnih objavah medijev.[5]

Labena (Afera maske)[uredi | uredi kodo]

Podjetje Labena (katerega lastnik in direktor je Borut Čeh[2]) je sredi februarja Slovenskim Železnicam dobavilo 100.000 mask po ceni 0,14€ na kos. SŽ so nato del mask, ki jih niso porabile, donirale državi. Po poročanju Necenzurirano.si naj bi bile dobavljene maske nižje kvalitete in naj bi se za časa 26. marca še vedno nahajale v skladišču civilne zaščite.[3] Podjetje Labena je 27. februarja UKC Ljubljana doniralo 100.000 enoslojnih zaščitnih mask (sicer maske višje stopnje zaščite od navadnih kirurških).[2]

Zaradi neznanega razloga je ZzBR pogodbe o nabavi zaščitne opreme prvič objavil šele 24. marca; več kot teden po sklenitvi poslov. Med njimi je bila tudi pogodba s podjetjem Labena za 6,4 milijona €.[1] Labena je z državo sklenila pogodbe v skupni vrednosti slabih 10 milijonov €.[4] Zaradi nepravilnosti pri objavi je KPK predlagala vedbo prekrškovnega postopka proti odgovornim. Ni znano, ali je bila pogodba kasneje objavljena.[1]

Labena je 19. marca za TV Slovenija navedla, da je z MGRT sklenila, da bo za dobavo 3 milijonov mask v vrednosti 1,68 milijona € (0,56€ na kos) plačilo prejela po dostavi, katere rok je bil 31. marec.[6][3] Labena naj bi pri tem ustvarila prek 0,5 milijone € dobička.[3]

Po poročanju Necenzurirano.si so se Labenine maske pred izginutjem nahajale v Sloveniji, natančneje v carinskem skladišču v Sežani, kamor so bile dostavljene od dobavitelja iz Bosne in Hercegovine. Ker Labena mask ni uspela preprodati slovenski državi, so bile maske dostavljene prvotnemu kupcu - italijanski civilni zaščiti. Labena je ob podpisu pogodbe maske naročilo v BiH pri podjetju Global promet v lasti Emirja Begovića, in sicer za 3,85 milijona mask po ceni 1,1 milijona € (0,28€ na masko). Labena bi tako ob preprodaji državi imela 100% profitno maržo na masko. Mask na zalogi ni imelo niti podjetje Global promet, zato je poskusilo maske pridobiti pri podjetju bosanskem Windsor Group v lasti Seada Žila. Windsor Group je Global promet-u izdal predračun za dobavo mask za dobrih 176.000€ (207.000€ z DDV) (0,046€ na kos (0,054€ z DDV)). Tudi Windsor Group mask ni imel na zalogi, iz Kitajske pa bi jih lahko dobavil šele v začetku aprila. Žilo je zato želel za Labeno dobaviti maske, namenjene italjanski civilni zaščiti, ki so se že nahajale v Sloveniji in so jih Labena naj bi poskusila terjatev do države prodati podjetju, ki se ukvarja z odkupom terjatev.[2]

https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/windsor-group-tri-milijone-mask-bi-sloveniji-dobavili-za-207-000-evrov/517862

Prekrškovne in kriminalistične preiskave

Zaradi zaznave korupcijskih tveganj je KPK o poslu z Labeno ugotovitve predala Državni revizijski komisiji in ji predlagala uvedbo prekrškovnega postopka; ZzBR po ugotovitvah KPK v primeru posla ni deloval v skladu z Zakonom o javnem naročanju, saj ZzDR kljub izrecni predhodni zahtevi KPK ni objavil podatkov o poslu do sklenitve pogodbe. Računskemu sodišču pa je KPK naložil revizijo poslovanja ZzBR po prenehanju obdobja izrednih razmer.[6]

V povezavi s poslom je bila v BiH sprožena kriminalistična preiskava specializiranega tožilstva v sodelovanju s slovenskimi organi pregona zaradi suma pranja denarja v vrednosti prek 250.000€. Slovenska policija je potrdila, da vodi predkazenjski postopek o zadevi.[6]

Geneplanet[uredi | uredi kodo]

https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/razkrivamo-najvecjo-skrivnost-afere-maske-788075

Ventilatorji[uredi | uredi kodo]

Geneplanet je prejel 8 milijonov € vreden posel za dobavo ventilatorjev.[5]

Geneplanet je bilo prvo podjetje, ki je od ZzBR prejelo polno predplačilo. Polno predplačilo je Geneplanet dobil na zahtevo Počivalška in še preden Geneplanet pridobil jamstvo SID banke.[1] Počivalšek je podal izrecno zahtevo, da se predplačilo zagotovi zgolj Geneplanet-u (Počivalškova zahteva, izrečena zaposlenemu na ZzBR, je bila ujeta na zvočnem posnetku, ki je bil kasneje javno objavljen[5]). Naknadno priložena bančna garancija je kljub 100% predplačilu znašala zgolj 50% vrednosti naročila; vsi ostali dobavitelji ventilatorjev so morali predložiti 100% garancijo.[7]

Ventilatorji, ki so bili naročeni pri Geneplanet-u, so bili s strani tričlanske strokovne skupine ocenjeni kot manj primerni in zato "pridejo v poštev le kot zadnja izbira". S stališčem strokovne skupine je bilo MGRT seznanjeno dan pred klicem Počivalška na ZzBR, v katerem je Počivalšek zahteval [7]

Geneplanet je dobavil le polovico (110 kosov) ventilatorjev. 20 kosov je Geneplanet od države odkupil in vrnil del kupnine (slabih 800.000€).[7]

Usoda ventilatorjev[uredi | uredi kodo]

Ventilatorji so bili dostavljeni v skladišča bolnišnic. Ni jasno, kdo bo izvajal servisiranje ventilatorjev; bolnišnice odgovornost pripisujejo kupcu (ZzBR), ZzBR pa bolnišnicam.[7]

Zaščitne maske tipa FFP2[uredi | uredi kodo]

Geneplanet je dobilo tudi posel za dobavo zaščitnih mask tipa FFP2, za dobavo katerih Geneplanet ni imel primernih dokumentov. Počivalškovi svetovalci so zahtevo za odobritev posla s FFP2 maskami z Geneplanetom pripisali "ukaz[u] z vrha". Za zagotovitev odobritve posla naj bi na ZzBR klical tudi novo nastavljeni direktor policije Anton Travner, ki je tako kot večinski lastnik Geneplaneta iz Maribora.[1]

Marko Bitenc je dolgoletni prijatelj Boruta Petka, nekdanjega tajnika v Janševem kabinetu in domnevnega tihega družbenika podjetja, ki naj bi po navedbah Necenzurirano.si večkrat klical na ZzBR in se v pogovorih predstavljal kot pomočnik vladi pri nabavi opreme.[1]

Bitenc je povezave z SDS zanikal.[1]

Acron[uredi | uredi kodo]

Acron je dobil 3 pogodbe v skupni vrednosti skoraj 30 milijonov € za dobavo skupno 8,2 milijona mask FFP2 (3,20€ oz. 3,90€ na kos). Skupna vrednost polsov je bila ena zmed največjih.[1]

V podjetju Acron je v vodstvenem položaju zaposljena mati ministra za obrambo Mateja Tonina (NSi). Podjetje je prav tako financiralo kampanijo Nove Slovenije na lokalnih volitvah v Kamniku. Tonin je vplivanje na sklenitev poslov z Acron-om zanikal.[1]

Public digital infrastructure[uredi | uredi kodo]

Po navedbah Joca Pečečnika naj bi bil posel države s PDI rezultat pobude Mateja Tonina, ki je Počivalška zaprosil za pomoč pri dobavi. Tonin je kasneje izrazil obžalovanje za pobudo.[1]

PDI je sklenilo pogodbo v vrednosti 31,7 milijona € (2 milijona mask FFP2, 1 milijon mask FFP3, 2,7 milijona zaščitnih mask, 500.000 zaščitnih oblek, 400.000 zaščitnih očal in 5 milijonov rokavic).[1]

napačne maske predrag prevoz

Airlaid maske[uredi | uredi kodo]

Maske iz materiala airlaid ("netkanega blaga") so državi dobavila podjetja Zaščita Lukač in Korez-Sorting Group, maske pa so bile namenjene za uporabo s strani splošnega prebivalstva (in ne za uporabo v zdravstvene namene). Maske je ZzBR po dobavi predal upravi za zaščito in reševanje, ki jih je nato razdelila med občine. Za naročila takšnih mask je država odštela skupno 912.000€.[8]

Dobavljene maske iz netkanega blaga so spominjale na "preluknjane prtičke z elastikami".[8]

Za dobavo airlaid mask se je potegovalo tudi podjetje Seti, ki omenjen material proizvaja. Lastnik podjetja je navedel, da se je za dobavo mask državi potegoval, a mu je bilo rečeno, da mora pridobiti potrdilo pristojne zdravstvene institucije o ustreznosti, nakar je bil napoten na državno sekretarko na ministrstvu za zdravstvo Jelko Godec, ki naj bi bila obveščena o potrditvi ustreznosti materiala.[8]

Občine mask iz netkanega blaga niso želele prevzeti oz. so jih vračale. Maske so bile delno ali v celoti vrnjene iz 10 regij. Več kot polovica mask iz netkanega blaga je končala v skladišču v Zalogu.[8]

https://www.zurnal24.si/slovenija/tako-so-koncale-maske-iz-serviet-za-prek-milijon-evrov-349052

Zaščita Lukač[uredi | uredi kodo]

Za dobavo mask naj bi podjetje Zaščita Lukač v spletni pošti predlagala državna sekretarka ministrstva za zdravstvo Jelka Godec. Obstajajo ugibanja, da naj bi bili lastniki podjetja v sorodstvenih razmerjih s poslanko SDS, saj ta stanuje v istem kraju in ulici, kjer ima podjetje sedež. Podjetje je povezavo zanikalo.[8]

Korez-Sorting Group[uredi | uredi kodo]

Korez-Sorting Group je dobilo posel v vrednosti 380.000€ za dobavo 500.000 kosov airlaid mask (0,76€ na kos).[1]

Podjetje Korez-Sorting Group je v lasti družine Korez. Le nekaj hišnih številk stran od bivališča družine Korež je živel nekdanji član SMC in občinski svetnik Martin Korez.[1]

Kasnejše dobave domnevno nepotrebnih mask[uredi | uredi kodo]

https://www.mladina.si/199075/vlada-je-namenoma-kupila-200-milijonov-neustreznih-zascitnih-mask/?

https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/nic-jih-je-ne-ustavi-drzava-spet-kupila-predrage-maske-788696

Dobava in izvajanje (--->Bitenc) hitrih antigenskih testov[uredi | uredi kodo]

Na prvem razpisu za dobavo 500.000 hitrih antigenskem testu vsem merilom ni ustrezala nobena izmed podanih ponudb, zaradi česar je bil razpis ponovljen.

Majbert Pharm[uredi | uredi kodo]

Podjetje Majbert Pharm je državi dobavilo hitre antigenske teste kitajskega porekla po ceni slabih 2€ na kos (precej ugodneje od ostalih ponudnikov). Ljubljansko farmacevtsko posredniško podjetje Majbert Pharm sta maja 2020 kupila Alan Amadej Eferl in Klemen Nicoletti.[9] V dobavo je bil vpleten tudi Luka Lah, sicer nekdanji član podmladka SDS. Finančna sredstva za nakup testov je Majbert Pharm po sklenitvi državne dobavne pogodbe pridobilo prek posojila v višini slabih 900 tisoč € od podjetja PCX Invest v večinski lasti Janka Jenka.[10] Dobava hitrih testov Sloveniji naj za podjetje Majbert Pharm ne bi bila zelo dobičkonosna. Po navedbah Necenzurirano.si bi lahko podjetje ugodno in negospodarno ceno ponudilo za zagotovitev posla s Slovenijo, kar bi nato služilo kot referenca za dobavo večje količine istih testov Avstriji.[11] Pogodbo za dobavo je s Majbert Pharm podpisal minister za zdravje Tomaž Gantar na zadnji dan svojega ministrovanja.[11]

Trojica se je po besedah enega izmed posrednikov pred končno dostavo blaga v Slovenijo udeležila zabave na Dunaju, od kjer so z namensko najetim zasebnim letalom nameravali teste dostaviti v Ljubljano. Trojica je pred poletom na trup letala nalepila promocijsko nalepko in pozirala na krilu letala, zaradi česar se je pilot odločil, da je bila ogrožena varnost letala in polet odpovedal. Ker se je pričetek izvajanja hitrih testov tik pred začetkom 21. decembra odložilo za en dan, so se v medijih pojavila ugibanja, ali je bilo vedenje dobaviteljev pred letom odgovorno za zamudo (ministrstvo za zdravje sicer je zaplete z dobavo sicer zanikalo).[9][10]

Podrobnosti o vpletenih v dobavo[uredi | uredi kodo]

Amadej Eferl je leta 2013 med vožnjo avtomobila na prehodu za pešce dosmrtno povozil 74-letno žensko.[12] Zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti je bil leta 2016 obsojen na pogojno zaporno kazen. Amadej Eferl je v času koronavirusne epidemije in posledične prepovedi zbiranja prek svoje mobilne aplikacije za organizacijo zabav delil nasvete kako organizirati zasebne zabave v lastnem stanovanju,[9] o čemer so novembra 2020 poročali mediji. Amadej Eferl in Nicoletti sta sodeč po njunih objavah v začetku leta 2021 počitnikovala v Mehiki.[10]

Amadej Eferl in Klemen Nicoletti sta bila vpletena v posle z kriptovalutnimi piramidnimi shemami in s shemami mrežnega trženja. Spletna stran Kriptoreporter je Eferla označila za "kralja piramid". Nicoletti je bil vpleten v kriptovaluto Coinspace, ki se je izkazala za prevaro, v kateri je denar izgubilo miljone vlagateljev iz celotnega sveta. Eferl in Nicoletti sta marca 2020 v Londonu ustanovila podjetje za dobavo zaščitne opreme MyMask. Njun poslovni partner pri MyMask je bil v preteklosti vpleten v rop banke v Cerkljav.[11]

Luka Lah je bil v času članstva v podmladku SDS ujet na posnetku med uživanjem kokaina na dogodku podmladka. Posnetek je bil nato kasneje javno objavljen. Kmalu po izvedbi dobave hitrih testov je Laha v Švici zaradi prehitre vožnje v luksuznemu avtomobilu ustavila in kaznovala tamkajšnja policija. Lah je posnetek o policijskega postopka zaradi prehitre sam delil na spletu.[13]

Zanesljivost testov[uredi | uredi kodo]

Po začetku uporabe testov so se pojavili dvomi o zanesljivosti ugodnih hitrih testov, ki jih je dobavilo Majbert Pharm.[10] Zanesljivosti testov se pred dobavo ni preverjalo. Javna agencija za Zdravstvene in medicinske pripomočke je zaradi dvomov zanesljivosti hitrih testov sprožila izredni nadzor. Nekateri izvajalci so po navedbah medija necenzurirano.si zaradi dvomov o zanesljivosti rezultatov prenehali s testiranjem, drugi pa povpraševali za teste uveljavljenih dobaviteljev. Anonimni sogovorniki medija necenzurirano.si so med drugim navedli, da so bili nekateri testi deformirani. Glede na pogodbo bi lahko država zahtevala reklamacijo ali predčasno odstopila od pogodbe.[11]

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Konfekcija Marja[uredi | uredi kodo]

Konfekcija Marja Marijana Plevnik s.p. je bilo eno redkih podjetji, ki so z ZzBR podpisala pogodbo za dobavo zaščitnih mask za splošno uporabo. Konfekcija Marja je dobavila 75.000 kirurških mask v vrednosti 52.500€ (0,70€ na kos).[1] Osebe iz podjetja Konfekcija Marija so v sorodstvenih povezavah z gospodarskim ministrom Počivalškom;[8] lastnica podjetja je žena Počivalškovega bratranca. Počivalšek je vplivanje pri poslu zanikal.[1]

https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5e91f4a3f1b9f/dobava-mask-drzavi-postaja-druzinski-posel-predsednikov-strank

Dobnik Trade[uredi | uredi kodo]

V prid podjetju Dobnik Trade - ki je dobavilo 1 milijon kirurških mask v vrednosti 490.000€ (0,49€ na kos) - je uplival vodja stranke SLS Marjan Podobnik, ki se je ob uplivanju na pristojne na ZzBR skliceval na Janeza Janšo in Zdravka Počivalška ter izgubo službe sogovornikov, če posel s podjetjem ne bi bil izveden.[1]

Podobnik je grožnje zaposlenim ZzBR zanikal. Podobnik je navedel, da je z vplivanjem poskušal pomagati prijatelju in strankarskemu kolegu Ivanu Žagarju, sicer županu Slovenske Bistrice.[1]

SLA Marketing[uredi | uredi kodo]

Za sklep pogodbe z SLA Marketing se je potegoval tedanji direktor ZzBR Anton Zakrajšek (ki je sicer prestajal samoizolacijo), poslu pa je nasprotoval g. Počivalšek. ZzBR je pogodbo z SLA Marketing (za 2 milijona mask 2R za ceno 1,8 milijona € (0.90€ na kos)) ZzBR podpisal kljub temu, da že več kot teden dni ni sklepal pododb o dobavi večjih količin zaščitne opreme.[1]

Lastništvo podjetja je bilo moč izslediti zgolj do zvezne države Wyoming (sicer znane kot davčne oaze), kjer se sled o lastništvu konča.[1]

--->županPukšič

MD Global Logistics[uredi | uredi kodo]

ZzBR je s podjetjem MD Global Logistics v lasti Matjaža Dolenca sklenila pogodbo v vrednosti skoraj 10 milijonov € za dobavo 2,8 milijona zaščitnih mask[14] tipa FFP2 (3,56€ na kos). Podjetje se je predhodno ukvarjalo s cestnim prevozom, v letu 2018 pa ustvarilo slab milijon € prihodkov. Pogodba s podjetjem je bila sklenjena manj kot dan po uložitvi, vsebovala pa je tudi napake (v pogodbi je bilo napačno navedeno tako ime podjetja kot njegovega direktorja).[3]

Matjaž Dolenc je ob sklenitvi pogodbe prek svojega nekdanjega podjetja Mtekspres, iz katerega je Dolenc posle prenesel na MD Global Logistics in ki je konec leta 2018 končalo v stečaju, FURS-u dolgoval 47.000€. Mtekspres je upnikom ob stečaju dolgovalo za 1,3 milijonov € terjatev.[14]

Sklepanje dobaviteljske pogodbe z davčnim dolžnikom nakazuje, da ob izbiri dobavitelja ni prišlo do preverjanja finančne sposobnosti in predhodnih poslov podjetja; zakon o javnem naročanju namreč določa, da javni naročnik iz postopka javnega naročanja izključi gospodarske subjekte, ki FURS-u dolgujejo 50€ ali več. To spoznanje odpira možnost, da lahko preverjanje ni bilo izvedeno tudi pri ostalih dobaviteljih.[14]

Pogodba s podjetjem MD Global Logistics je tudi razkrila, da bi država primernost dobavljene opreme preverjala šele ob dostavi in dostavljeno opremo v primeru neprimernosti zavrnila. Takšen pristop naknadnega preverjanja ustreznosti bi lahko v primeru neustrezne dobavljene opreme privedlo do tega, da bi uporabnikom (bolnicam itn.) zmanjkalo, saj bi morala država skleniti novo pogodbo z novim dobaviteljem in ponovno čakati na dostavo v času, ko je opreme vedno bolj primanjkovalo.[3]

MD Global Logistics po poročanju Necenzurirano.si ni dobavilo naročenih mask. Podjetje naj kljub podpisu pogodbe (maske naj bi dostavilo v manj kot enem tednu[3]) ne bi imelo zagotovljenega lastnega dobavitelja in je tako še nekaj dni pred rokom dostave po Sloveniji povpraševalo za maskami, ki bi jih lahko nato posredovali državi.[14] Podjetje prav tako sploh ni imelo dovoljenja za prevoz blaga iz tretjih držav.[3] Podjetje ob sklenitvi pogodbe ni prejelo predplačila in v primeru neuspešne dobave ni prejelo nikakršnih izplačil.[14]

___

---Peterle

Evropski poslanec Lojze Peterle je pri g. Zakrajšku zagovarjal 7 milijon € vreden posel s podjetjem Peterletove hčere Mete Cenecelj Peterle za dobavo mask iz Nemčije.[1]

---Židan

Alibaba[uredi | uredi kodo]

..............Posel je propadel za tem, ko se je pojavil spor med Jenšo oz. SDS in Aleksandrom Čeferinom za tem ko je slednji podal kritiko o kriznih komunikacijah vlade z javnostjo.[1]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 1,13 1,14 1,15 1,16 1,17 1,18 1,19 1,20 1,21 1,22 1,23 1,24 1,25 1,26 1,27 1,28 1,29 1,30 1,31 "Afera maske: vse laži, napake in vojni dobičkarji". Necenzurirano.si. Pridobljeno dne 2020-06-30.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 "Je Počivalšek kupoval maske, namenjene Italiji?". Necenzurirano.si. Pridobljeno dne 2020-07-01.
  3. 3,00 3,01 3,02 3,03 3,04 3,05 3,06 3,07 3,08 3,09 3,10 "Komu so Počivalškovi zaupali mega posel z maskami". Necenzurirano.si. Pridobljeno dne 2020-07-01.
  4. 4,0 4,1 4,2 "Komu Počivalškovi dajejo milijone za maske in opremo". Necenzurirano.si. Pridobljeno dne 2020-07-01.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 www.rtvslo.si https://www.rtvslo.si/slovenija/preiskovalci-koncali-delo-pocivalsek-si-zeli-hitro-in-strokovno-neoporecno-preiskavo/528843. Pridobljeno dne 2020-07-01. Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  6. 6,0 6,1 6,2 STA (2020-04-06). "KPK v poslu z izginulimi maskami zaznal korupcijska tveganja". www.delo.si. Pridobljeno dne 2020-06-26.
  7. 7,0 7,1 7,2 7,3 Preiskave o sporni nabavi medicinskih ventilatorjev, pridobljeno dne 2020-07-01
  8. 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 8,5 "Klavrna usoda zaščitnih mask, ki jih nihče ni hotel in so jih zasmehovali". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-06-26.
  9. 9,0 9,1 9,2 "Luksuzno življenje dobaviteljev hitrih testov". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2021-01-06.
  10. 10,0 10,1 10,2 10,3 "Kriptopiramidaši, ki stojijo za poslom s hitrimi testi". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2021-01-06.
  11. 11,0 11,1 11,2 11,3 "Inšpektorji nad hitre teste fantov iz rajskih otokov". Necenzurirano.si. Pridobljeno dne 2021-01-06.
  12. Korsika, Mihael (2016-09-19). "Za smrt 74-letne upokojenke pogojna kazen". old.delo.si. Pridobljeno dne 2021-01-06.
  13. L, A. (2021-01-04). "Znanega Slovenca ustavili policisti in mu spisali mastno kazen". www.slovenskenovice.si. Pridobljeno dne 2021-01-06.
  14. 14,0 14,1 14,2 14,3 14,4 "Afera maske: dobil desetmilijonski posel, dolguje pa Fursu". Necenzurirano.si. Pridobljeno dne 2020-07-01.