Uporabnik:Elitre (WMF)/sandbox

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Charles Chaplin
KBE
Charlie Chaplin portrait.jpg
Charlie Chaplin ok. leta 1920
RojstvoCharles Spencer Chaplin
(1889-04-16)16. april 1889
London, Anglija, Združeno Kraljestvo
Smrt25. december 1977 (1977-12-25) (88 let)
Corsier-sur-Vevey, Vaud, Švica
NarodnostBritanec
Druga imenaCharlie
Poklicigralec komičnih vlog, filmski režiser, filmski producent, pisec scenarijev, filmski montažer, skladatelj
Leta aktivnosti1899–1976
ZakonciMildred Harris (1918–1920; ločitev)
Lita Grey (1924–1927; ločitev)
Paulette Goddard (1936–1942; ločitev)
Oona O'Neill (1943–1977; njegova smrt)
PodpisFirma de Charles Chaplin.svg
Spletna stran
[http://www.charliechaplin.com]

Sir Charlie Spencer Chaplin mlajši, britanski igralec komičnih vlog, filmski režiser, filmski producent, pisec scenarijev, filmski montažer in skladatelj, * 16. april 1889, London, † 25. december 1977, Corsier-sur-Vevey, Vaud, Švica.

Charlie Chaplin je zaslovel v obdobju nemega filma. Postal je svetovna ikona preko filmskega lika Potepuh in velja za eno najpomembnejših figur v zgodovini filma.[1] Njegova kariera je trajala preko 75 let, od otroštva v viktorijanskem obdobju do leta pred smrtjo v starosti 88 let, prežeta je bila tako z oboževanjem kot tudi polemičnostjo.

Chaplinovo otroštvo v Londonu sta zaznamovala revščina in stiska. Zaradi odsotnosti očeta in denarnih težav matere je bil še pred devetim letom starosti dvakrat poslan v delovno sirotišnico, ko mu je bilo štirinajst let, je bila njegova mati sprejeta v psihiatrično ustanovo. Z nastopanjem se je začel ukvarjati v zgodnjih letih, hodil je na turneje po glasbenih dvoranah in kasneje delal kot igralec v varietejskem gledališču in komik. Pri devetnajstih letih je podpisal pogodbo s prestižno skupino Freda Karna, ki ga je odpeljal v ZDA. Opazili so ga ogledniki filmske industrije in prvič je nastopil v filmu Živimo, kakor moremo iz leta 1914. Kmalu je razvil lik Potepuha in si pridobil veliko občinstva. Že od mladosti je filme tudi režiral in izpopolnjeval svoje nastope, ko se je selil v studie korporacij Essanay, Mutual in First National. Do leta 1918 je postal eden najbolj znanih ljudi na svetu.

Leta 1919 je bil soustanovitelj distribucijskega podjetja United Artists, s čimer je dobil popoln nadzor nad svojimi filmi. Njegov prvi celovečerni film je Deček iz leta 1921, sledili so mu Parižanka (1923), Zlata mrzlica (1925) in Cirkus (1928). V tridesetih letih ni želel preiti na zvočne filme, namesto tega je posnel filma Luči velemesta (1931) in Moderni časi (1936) brez dialogov. Njegovo delo je postajalo vse bolj politično, njegov naslednji film Veliki diktator iz leta 1940 je parodiral Adolfa Hitlerja. Štirideseta leta so bila za Chaplina prežeta s polemičnostjo, njegova priljubljenost je naglo usihala. Obtožen je bil simpatizerstva s komunizmom, obtožba očetovstva in poroke z mlajšimi ženskami pa so v državi poročili škandal. Odprta je bila preiskava FBI, Chaplin pa je bil prisiljen zapustiti ZDA. Preselil se je v Švico. Opustil je lik Potepuha v svojih kasnejših filmih, ki vključujejo Gospod Verdoux (1947), Odrske luči (1952), Kralj v New Yorku (1957) in Grofica iz Hongkonga (1967).

Pri večini svojih filmov je sodeloval kot pisec scenarija, režiser, producent, montažer, igralec glavne vloge in skladatelj filmske glasbe. Bil je perfekcionist in finančna neodvisnost mu je omogočala večletno delo pri razvoju in snemanju filma. Njegovi filmi so okarakterizirani kot burleske s čustveno noto, značilno za Potepuhove boje s stisko. V mnogih filmih se pojavljajo družbene in politične teme, kot tudi avtobiografski elementi. Leta 1972, ko je zanimanje za njegovo delo spet naraslo, je prejel častnega oskarja za »neizmerljiv prispevek k napredku filma do umetniške oblike stoletja«. Še danes je visoko cenjen, filmi Zlata mrzlica, Luči velemesta, Moderni časi in Veliki diktator se pogosto uvrščajo med najboljše filme vseh časov.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Zgodnja leta (1889–1913)[uredi | uredi kodo]

Ozadje in težko otroštvo[uredi | uredi kodo]

Charles Spencer Chaplin se je rodil 16. aprila 1889 Hannah Chaplin (dekliški priimek Hill) in Charlesu Chaplinu starejšemu na East Streetu, Walworth, Južni London.[2]{{#tag:ref|Preiskava MI5 leta 1952 ni našla dokumenta o Chaplinovem rojstvu.[3] Chaplinov biograf David Robinson se ne čudi dejstvu, da njegova starša nista prijavila rojstva: »To je bilo preprosto, predvsem za igralce v varietejskem gledališču, ki so stalno potovali (če so imeli srečo) iz mesta v mesto ter odlagali in na koncu pozabili na to formalnost; v tistem času kazni niso bile stroge ali učinkovite.«[2] Leta 2011 se je pojavilo pismo poslano Chaplinu v sedemdesetih letih, ki navaja, da se je rodil v ciganskem taboru v Black Patch Parku, Smethwick. Chaplinov sin Michael je predvideval, da se je očetu ta podatek zdel pomemben, ker je obdržal pismo. V času Chaplinovega rojstva sta oba starša nastopala v varietejskem gledališču. Hannah, čevljarjeva hči,[4] je imela kratko in neuspešno kariero pod psevdonimom Lily Harley,[5] Charles starejši, mesarjev sin,[6] pa je bil priljubljen pevec.[7] Chaplinova starša sta se odtujila okoli leta 1891.[8] Leta 1892 je Hannah rodila tretjega sina Georga Wheelerja Drydena, katerega oče je bil igralec v varietejskem gledališču Leo Dryden. Za otroka je od šestega meseca skrbel Dryden, Chaplin ga ni več videl trideset let.[9]

Chaplinovo otroštvo sta zaznamovala revščina in stiska, njegov avtoriziran biograf David Robinson je njegovo življenje označil za »najbolj dramatično zgodbo o vzponu reveža do bogataša«.[10] Zgodnja leta je preživel z mamo in bratom Sydneyjem v londonskem okrožju Kennington. Hannah ni imela prihodka, razen občasnega negovanja in izdelovanja oblek, Chaplin starejši pa ni podpiral svojih sinov.[11] Ko se je situacija še poslabšala, so Chaplina poslali v delovno sirotišnico v starosti sedem let. Okrajni svet ga je zaradi revščine nastanil v šoli Central London District School, česar se je Chaplin spominjal kot »praznega obstoja«.[12] Osemnajst mesecev za tem se je za kratko vrnil k materi, ki ju je bila z bratom prisiljena ponovno oddati v delovno sirotišnico julija 1898. Oba so nemudoma poslali v Norwood Schools, prav tako ustanovo za revne otroke.[13]

»Nisem se dobro zavedal krize, ker sem živel v stalni krizi; in, kot deček, sem odmislil naše težave z otroško naivnostjo.«[14]

– Chaplin o svojem otroštvu

Septembra 1898 je bila Chaplinova mati sprejeta v psihiatrično ustanovo Cane Hill z diagnozo psihoze, ki naj bi jo povzročili okužba s sifilisom in podhranjenost.[15] Za ta dva meseca sta bila Chaplin in Sydney poslana k očetu, ki sta ga komaj poznala.[16] Charles starejši je bil tedaj resen alkoholik, življenje pri njen pa tako težko, da jih je obiskala državna organizacija za preprečevanje trpinčenja otrok.[17] Chaplinov oče je umrl dve leti kasneje, star 38 let, za cirozo jeter.[18]

Hannah se je zdravje začasno popravilo,[17] toda maja 1903 je ponovno zbolela. Chaplin, tedaj star štirinajst let, jo je sam peljal v bolnišnico, od koder so jo poslali nazaj v Cane Hill.[19] Nekaj dni je živel sam, naokoli je iskal hrano in občasno spal zunaj, dokler se ni vrnil Sydney, ki se je dve leti prej pridružil kraljevi mornarici.[20] Hannah je bila po osmih mesecih odpuščena iz bolnišnice,[21] toda marca 1905 je ponovno zbolela, tokrat trajno. »Ni nam preostalo drugega, kot da sprejmemo usodo uboge matere,« je zapisal Chaplin kasneje, v oskrbi je ostala do smrti leta 1928.[22]

  1. Cousins, str. 72; Kemp, str. 8, 22; Gunning, str. 41, Sarris, str. 139, Hansmeyer, str. 3.
  2. 2,0 2,1 Robinson, str. 10.
  3. "MI5 files: Was Chaplin really a Frenchman and called Thornstein?". The Telegraph (angleščina). 17. februar 2012. Pridobljeno dne 11. aprila 2012. 
  4. Robinson, str. 3.
  5. Robinson, str. 5–7.
  6. Weissman (2009), str. 10.
  7. Robinson, str. 9–10, 12.
  8. Robinson, str. 13.
  9. Robinson, str. 15.
  10. Robinson, str. xv.
  11. Robinson, str. 16.
  12. Chaplin, str. 29.
  13. Robinson, str. 24–26.
  14. Chaplin, str. 10.
  15. Weissman (2009), str. 49–50.
  16. Chaplin, str. 15, 33.
  17. 17,0 17,1 Robinson, str. 27.
  18. Robinson, str. 36.
  19. Robinson, str. 40.
  20. Weissman (2009), str. 6; Chaplin, str. 71–74; Robinson, str. 35.
  21. Robinson, str. 41.
  22. Chaplin, str. 88; Robinson, str. 55–56.