Pojdi na vsebino

Univerza v Vroclavu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Univerza v Vroclavu
Uniwersytet Wrocławski
latinsko Universitas Wratislaviensis[1][2]
Bivša imena
nemško Leopoldina, Universität Breslau, Schlesische Friedrich-Wilhelms-Universität zu Breslau (pred 1945)
Ustanovljena21. oktober 1702 (1702-10-21) (reorganizirana 1945)
Tipjavna
PredsednikRobert Olkiewicz
Strokovni sodelavci
3.569[3]
Št. študentov20.293[4] (december 2023)
KrajVroclav, Spodnješlezijsko vojvodstvo, Poljska
Kampusurbani
Barvemodra
Spletna stranuwr.edu.pl

Univerza v Vroclavu (poljsko Uniwersytet Wrocławski, UWr; latinsko Universitas Wratislaviensis) je javna raziskovalna univerza v Vroclavu na Poljskem. Je največja visokošolska ustanova v Spodnješlezijskem vojvodstvu, z več kot 100.000 diplomanti od leta 1945, vključno s približno 1.900 raziskovalci, med katerimi so mnogi prejeli najvišja priznanja za svoj prispevek k razvoju znanstvene dejavnosti.[5]

Univerza je bila ustanovljena leta 1702 in v sedanji obliki obnovljena leta 1945 kot neposredna naslednica prejšnje nemške Univerze v Breslauu. Po teritorialnih spremembah poljskih meja so akademiki, predvsem z Univerze Jana Kazimierza v Lvovu, obnovili univerzitetno stavbo, ki je bila močno poškodovana v obleganju Breslaua leta 1945.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Leopoldina

[uredi | uredi kodo]
Predlagana zasnova Leopoldine (nikoli v celoti dokončana), 1760

Najstarejša omemba Univerze v Vroclavu izvira iz ustanovne listine, ki jo je 20. julija 1505 za gimnazijo Generale litterarum v Vroclavu podpisal kralj Vladislav II. Ogrski (poljsko Władysław II Jagiellończyk) iz poljske Jagelonske dinastije. Vendar nova akademska ustanova, ki jo je zahteval mestni svet, ni bila zgrajena, ker je papež Julij II. kraljevo listino zavrnil iz političnih razlogov.[5] Svojo vlogo so morda odigrale tudi mnoge vojne in nasprotovanje Jagelonske univerze v Krakovu. Prvo uspešno ustanovno listino, znano kot Aurea bulla fundationis Universitatis Wratislaviensis, je dve stoletji pozneje, 1. oktobra 1702, podpisal sveti rimski cesar Leopold I. iz avstrijske hiše, kralj Ogrske in Češke.[5]

Predhodni objekti, ki so obstajali od leta 1638, so bili preurejeni v jezuitsko šolo, končno pa jo je cesar Leopold I. na pobudo jezuitov in s podporo šlezijskega Oberamtsrata (drugega tajnika) Johannesa Adriana von Plenckna leta 1702 podaril kot univerzo kot šolo za filozofijo in katoliško teologijo z imenom Leopoldina. Univerza se je odprla 15. novembra 1702. Von Plencken je postal tudi kancler univerze. Kot katoliški inštitut v protestantskem Breslauu je bila nova univerza pomembno orodje protireformacije v Šleziji. Potem ko je Šlezija pripadla Prusiji, je univerza izgubila svoj ideološki značaj, vendar je ostala verska ustanova za izobraževanje katoliških duhovnikov v Prusiji.

Šlezijska univerza Friedricha Wilhelma v Breslauu

[uredi | uredi kodo]
Univerza v Breslauu, 19. stoletje
Glavna stavba Univerze v Vroclavu (Collegium Maximum)

Po porazu Prusije s strani Napoleona in poznejši reorganizaciji pruske države je bila akademija 3. avgusta 1811 združena s protestantsko Univerzo Viadrina, ki je bila prej v Frankfurtu ob Odri, in ponovno ustanovljena v Breslauu kot Kraljeva univerza v Breslauu (Königliche Universität zu Breslau) – Universitas litterarum Vratislaviensis (leta 1911 preimenovana v Šlezijska univerza Friedricha Wilhelma v Breslauu (Schlesische Friedrich-Wilhelms-Universität zu Breslau) v čast ustanovitelja Friderika Viljema III. Pruskega). Sprva je imela združena akademija pet fakultet: filozofijo, medicino, pravo, protestantsko teologijo in rimskokatoliško teologijo.

Z univerzo so bili povezani trije teološki seminarji, filološki seminar, seminar za nemško filologijo, seminar za romansko in angleško filologijo, zgodovinski seminar, matematičnofizikalni seminar, seminar o pravnem stanju in znanstveni seminar. Od leta 1842 je imela univerza tudi katedro za slavistiko. Univerza je imela dvanajst različnih znanstvenih inštitutov, šest kliničnih središč in tri zbirke. Leta 1881 je bil univerzi dodan kmetijski inštitut z desetimi učitelji in štiriinštiridesetimi študenti, ki je obsegal kemijskoveterinarski inštitut, veterinarski inštitut in tehnološki inštitut. Leta 1884 je imela univerza 1481 študentov in 131 zaposlenih profesorjev.

Aula Leopoldina

Knjižnica je leta 1885 obsegala približno 400.000 del, vključno s približno 2400 inkunabulami, približno 250 aldinskimi knjigami in 2840 rokopisi. Te knjige so prihajale iz knjižnic nekdanjih univerz v Frankfurtu ob Odri in Breslau ter iz opuščenih samostanov, vključevale pa so tudi orientalske zbirke Bibliothece Habichtiane in akademskega Leseinstituta.

Poleg tega je imela univerza v lasti observatorij; pet hektarjev velik botanični vrt; botanični muzej in živalski vrt, ki ga je leta 1862 ustanovila delniška družba; prirodoslovni muzej; zoološko, kemijsko in fizikalno zbirko; kemijski laboratorij; fiziološki obrat; mineraloški inštitut; anatomski inštitut; klinične laboratorije; galerijo (večinoma iz cerkva, samostanov itd.), polno starih nemških del; muzej šlezijskih starin; in državni arhiv Šlezije.

Mečevalčev vodnjak na univerzitetnem trgu, postavljen leta 1904 in zasnovan po načrtih Huga Ledererja

Konec 19. stoletja so na Univerzi v Breslauu predavali mnogi mednarodno priznani in zgodovinsko pomembni znanstveniki, med njimi Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, Ferdinand Cohn in Gustav Robert Kirchhoff. Leta 1817 so Poljaki predstavljali približno 16 % študentskega telesa.[6][7]:245 Konec 19. stoletja je bilo približno 10 % študentov Poljakov in 16 % Judov.[7]:305–307 To stanje je odražalo večetnični in mednarodni značaj univerze.[7]:110–115, 207–210 Obe manjšini, pa tudi nemški študenti, so ustanovili svoje študentske organizacije, imenovane Bratovščina (Burschenschaften). Med poljskimi študentskimi organizacijami so bile Concordia, Polonia in podružnica združenja Sokol. Mnogi študenti so prihajali iz drugih območij razdeljene Poljske. Judovski študentski zvezi sta bili Viadrina (ustanovljena leta 1886) in Študentska zveza (1899). Teutonia, nemška bratovščina, ustanovljena leta 1817, je bila pravzaprav ena najstarejših študentskih bratovščin v Nemčiji, ustanovljena le dve leti po Prvotni bratovščini (Urburschenschaftu). Nemški profesor Felix Dahn je sčasoma razpustil vse poljske bratovščine,[7]:245 leta 1913 pa so pruske oblasti uvedle zakon numerus clausus, ki je omejil število Judov iz nenemške vzhodne Evrope (tako imenovanih Ostjuden), ki so lahko študirali v Nemčiji, na največ 900. Univerza v Breslau jih je lahko sprejela 100.[7]:337 Ko se je Nemčija obrnila k nacizmu, je univerza padla pod vpliv nacistične ideologije. Člani NSDAP so poljske študente pretepali samo zato, ker so govorili poljsko.[7]:393 Leta 1939 so bili vsi poljski študenti izključeni, v uradni izjavi univerze pa je pisalo: »Globoko smo prepričani, da [še ena] poljska noga ne bo nikoli prestopila praga te nemške univerze«.[7]:394 Istega leta so nemški znanstveniki z univerze delali na znanstveni tezi o zgodovinski utemeljitvi »načrta množične deportacije na vzhodnih ozemljih«  – med vpletenimi je bil tudi Walter Kuhn, specialist za Ostforschung. Drugi projekti med drugo svetovno vojno so vključevali ustvarjanje dokazov za utemeljitev nemške priključitve poljskih ozemelj ter predstavitev Krakova in Lublina kot nemških mest.[7]:389–390

Januarja 2015 je univerza obnovila 262 doktorskih diplom, ki so bile v nacizmu odvzete Judom in drugim znanstvenikom, ki so veljali za sovražne do nacistov.[8]

Univerza v Vroclavu

[uredi | uredi kodo]
Univerzitetna cerkev, obok

Po obleganju Breslaua je Rdeča armada maja 1945 zavzela mesto. Breslau, sedaj znan kot Vroclav, je postal del Republike Poljske. Prva poljska ekipa akademikov je prispela v Voclav konec maja 1945 in prevzela nadzor nad univerzitetnimi stavbami, ki so bile 70 % uničene.[9] Deli zbirke univerzitetne knjižnice so propadli med sovjetsko ofenzivo leta 1945,[10] vojaki pa so jih požgali 10. maja 1945, štiri dni po tem, ko se je nemška garnizija predala mestu.

Rangiranje univerze
Globalno – Splošno
CWTS World[11]710
QS World[12]801–1000
THE World[13]801–1000
USNWR Global[14]833
Regionalno – Splošno
QS Emerging Europe and Central Asia[15]49 (2022)

Zelo hitro so bile nekatere stavbe popravljene in sestavljen je bil kader profesorjev, mnogi so prihajali s predvojne poljske Univerze Jana Kazimierza v Lvovu in Univerze Stefana Batoryja v Vilni.[9] Po povojnih premikih meja se je v mesto preselilo na tisoče nekdanjih zaposlenih v Lvovski knjižnici, Univerzi Jana Kazimierza in Nacionalnem inštitutu Ossolińskih.[16] Sredi leta 1948 je bilo več kot 60 % profesorjev na Univerzi in Politehniški univerzi v Vroclavu iz Kresyja, pri čemer so akademiki iz predvojnega Lvova igrali še posebej pomembno vlogo v novo ustanovljenih poljskih visokošolskih zavodih. Stanisław Kulczyński z Univerze v Lvovu je bil imenovan za prvega predsednika obeh poljskih univerz v Vroclavu, Edward Sucharda s Politehniške univerze v Lvovu pa je postal podpredsednik.[17]

Univerza v Vroclavu je bila ponovno ustanovljena kot Poljska državna univerza z odlokom Državnega narodnega sveta, izdanim 24. avgusta 1945. Prvo predavanje je imel 15. novembra 1945 Ludwik Hirszfeld. Med letoma 1952 in 1989 se je univerza imenovala Univerza Bolesława Bieruta v Vroclavu (Uniwersytet Wrocławski im. Bolesława Bieruta) po Bolesławu Bierutu, komunističnem predsedniku Republike Poljske (1947–52).

Leta 2015, skoraj 80 let po tem dogodku, je univerza obnovila akademske nazive, ki so jih nacisti odvzeli nemškim Judom zaradi nemškega antisemitizma. »Univerza v Vroclavu ocenjuje, da je podobno usodo doživelo skupno približno 262 ljudi.«[18]

Fakultete

[uredi | uredi kodo]
Collegium Maximum Univerze v Vroclavu, pogled iz starega mestnega jedra
Collegium Anthropologicum na Ulici Kuźnicza
Polarna postaja Stanisława Baranowskega na Spitsbergu
Astronomski inštitut Univerze v Vroclavu

Univerza ima 12 fakultet (wydziały), ki ponujajo 48 študijskih področij, na katerih je jezikovni medij večinoma v poljščini, le nekatere pa v angleščini.[19] Univerza v Vroclavu ponuja programe na dodiplomski, magistrski in doktorski ravni. Diplome, ki jih podeljuje UWr, so priznane po vsem svetu.

  • Biotehniška fakulteta (Wydział Biotechnologii)
  • Fakulteta za kemijo (Wydział Chemii)
  • Filološka fakulteta (Wydział Filologiczny)
  • Fakulteta za fiziko in astronomijo (Wydział Fizyki i Astronomii)
  • Fakulteta za družbene komunikacije in medije (Wydział Komunikacji Społecznej i Mediów)
  • Fakulteta za matematiko in računalništvo (Wydział Matematyki i Informatyki)
  • Fakulteta za biološke znanosti (Wydział Nauk Biologicznych)
  • Fakulteta za zgodovino in pedagogiko (Wydział Nauk Historycznych i Pedagogicznych)
  • Fakulteta za geologijo in okoljsko upravljanje (Wydział Nauk o Ziemi i Kształtowania Środowiska)
  • Fakulteta za družbene znanosti (Wydział Nauk Społecznych)
  • Fakulteta za moderne jezike (Wydział Neofilologii)
  • Pravna, upravna in ekonomska fakulteta (Wydział Prawa, Administracji i Ekonomii)

Rektorji

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: seznam rektorjev Univerze v Vroclavu.

Znane osebnosti

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Record of the Jubilee Celebrations of the University of Sydney (v angleščini), Sydney, Novi Južni Wales: William Brooks and Co., 1903, ISBN 9781112213304
  2. ↑ Records of The Tercentenary Festival of Dublin University (v angleščini), Dublin, Irska: Hodges, Figgis & Co., 1894, ISBN 9781355361602
  3. ↑ »Informacje ogólne - Uniwersytet Wrocławski«, bip.uni.wroc.pl (v poljščini)
  4. ↑ Higher education in the 2023/24 academic year (v poljščini), Statistics Poland, pridobljeno 29. junija 2024
  5. 1 2 3 Porada (2009).
  6. ↑ Pater (1997), str. 297.
  7. 1 2 3 4 5 6 7 8 Davies (2002).
  8. ↑ JTA (2015).
  9. 1 2 Iłowiecki (1981), str. 241.
  10. ↑ Spence Richards (2015), str. 30.
  11. ↑ »CWTS Leiden Ranking 2019«, leidenranking.com (v angleščini)
  12. ↑ »QS World University Rankings 2020«, topuniversities.com (v angleščini)
  13. ↑ »World University Rankings 2018«, timeshighereducation.com (v angleščini)
  14. ↑ »Best Global Universities in Poland«, usnews.com (v angleščini)
  15. ↑ »QS World University Rankings-Emerging Europe & Central Asia«, topuniversities.com (v angleščini), pridobljeno 15. januarja 2023
  16. ↑ Davies (2005), str. 382.
  17. ↑ Thum (2011), str. 95.
  18. ↑ »Polish university to reinstate German Jews' titles stripped by Nazis«, telegraph.co.uk (v angleščini), 5. januar 2015, arhivirano iz spletišča dne 12. januarja 2022
  19. ↑ »Lista kierunków A-Z«, rekrutacja.uni.wroc.pl (v poljščini), pridobljeno 23. marca 2024

Viri

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Predstavnosti o temi Univerza v Vroclavu v Wikimedijini zbirki

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Univerza_v_Vroclavu&oldid=6656474«