Univerza Komenskega v Bratislavi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Univerza Komenskega v Bratislavi
Univerzita Komenského v Bratislave
Sedež univerze v središču Bratislave
latinsko Universitas Comeniana Bratislavensis
Bivša imena
Slovaška univerza
Ustanovljena1919
Tipjavna
Proračun184.699.279 (2020)[1]
RektorMarek Števček
Akademsko osebje
2.152 (2020–2021)[2]
Št. študentov22.817 (2020–2021)[2]
Dodiplomskih10.198 (2020–2021)[2]
1.884 (2020–2021)[2]
KrajBratislava, Slovaška
Spletna stranwww.uniba.sk

Univerza Komenskega v Bratislavi (slovaško Univerzita Komenského v Bratislave, kratica UK) je javna univerza s sedežem v Bratislavi na Slovaškem. Sestavlja jo 13 fakultet, ki so v študijskem letu 2020/21 ponujale skoraj 600 dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov. S približno 23.000 študenti in 2500 člani akademskega osebja (po podatkih za leto 2020[2]) je največja univerza na Slovaškem.[3]

Ustanovljena je bila leta 1919 kot prva slovaška visokošolska ustanova in poimenovana po humanistu Janu Komenskemu.[4] Leta 1939 je bila preimenovana v Slovaško univerzo, leta 1954 pa so ji vrnili prvotno ime.[3]

Članice[uredi | uredi kodo]

Univerza ima 13 članic, vse v Bratislavi, razen Jesseniusove medicinske fakultete s sedežem v kraju Martin:[2]

  • Medicinska fakulteta
  • Pravna fakulteta
  • Humanistična fakulteta
  • Prirodoslovna fakulteta
  • Pedagoška fakulteta
  • Fakulteta za farmacijo
  • Fakulteta za športno vzgojo in šport
  • Jesseniusova medicinska fakulteta
  • Fakulteta za matematiko, fiziko in informatiko
  • Rimskokatoliška teološka fakulteta Cirila in Metoda
  • Evangeličanska luteranska teološka fakulteta
  • Fakulteta za menedžment
  • Fakulteta za družbene in ekonomske vede

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Výročná správa o hospodárení UK za rok 202« (PDF). Pridobljeno 1. septembra 2022.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 »Comenius University Bratislava 2020/2021« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 21. marca 2023. Pridobljeno 7. marca 2023.
  3. 3,0 3,1 Kirschbaum 2007, str. 77.
  4. Kirschbaum 2007, str. 77, 111.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]