Universitas Istropolitana
 | |
Druga imena | Universitas Histropolensis Universitas Posoniensis Academia Istropolitana |
|---|---|
| Ustanovljena | 1465 |
| Lega | , |
| Spletna stran | http://www.acadistr.sk/ |
 | |
Universitas Istropolitana,[1] imenovana tudi Universitas Histropolitana,[2][3][4] Universitas Histropolensis[2] in Universitas Posoniensis,[2][3][4] od 16. stoletja Academia Istropolitana,[4] v Bratislavi je bila najstarejša univerza na Slovaškem.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Univerzo je leta 1465 ustanovil ogrski kralj Matija Korvin. Njena ustanovitev je pomenila začetek visokega šolstva na ozemlju današnje Slovaške.
Leta 1465 je papež Pavel II. na prošnjo Matije Korvina naročil esztergomskemu nadškofu Ivanu Vitezu Sredenskemu in peškemu škofu Janu Panoniju, naj na Ogrskem ustanovita univerzo, takrat edino, vendar ne prvo. Leta 1467 je umrl bogat bratislavski meščan Gmaitl, njegove hiše in imetje pa so pripadle kralju. Matija Korvin se je odločil, da jih bo uporabil kot univerzitetne stavbe in univerzo namestil v Bratislavo.
Dve leti pozneje je začela univerza delovati s štirimi fakultetami: teološko, pravno, medicinsko in umetniško (filozofsko). Univerza je bila ustanovljena v skladu s statutom Univerze v Bologni in je vzdrževala humanistično in protisholastično vzdušje s poudarkom na naravoslovju, matematiki, astronomiji in medicini. Do leta 1472 sta jo vodila Jan Vitez kot kancler univerze in Juraj von Schönberg kot bratislavski prošt.
Prvi profesorji so prihajali z Dunajske univerze, kasneje tudi iz Italije in Poljske, zlasti iz Krakova. Od leta 1467 do 1471 je na univerzi deloval slavni nemški matematik, astrolog in astronom Johannes Müller von Königsberg (Regiomontanus). Tukaj sta delovala tudi Poljaka Martin iz Olkusza in mojster Peter, Nemca Mikuláš Schricker in Erazem iz Rezna, z ozemlja današnje Slovaške pa sta prišla Vavrinec Koch iz Krompácha in Martin iz Štiavnice. Tu je predaval tudi izobraženi kanonik Jan Han iz Weytre. Profesorji so uporabljali gradivo iz bogate in redke knjižnice bratislavskega kapitlja, za kar je dovoljenje dobil Juraj von Schönberg.
Leta 1472 je bil Jan Vitez aretiran, ker je skupaj z Janom iz Čazme v letih 1471–1472 organiziral zaroto, v kateri naj bi poljski kralj Kazimir IV. pridobil ogrski prestol. Univerzo je zaradi tega zapustilo več učiteljev.
Po osvojitvi Dunaja s strani Matije Korvina leta 1485 in smrti Juraja von Schönberga leta 1486 je univerza postopoma propadala in nekje med letoma 1488 in 1490 prenehala delovati. Dokončno je prenehala delovati s smrtjo Matije Korvina, ki je univerzo financiral.
V stavbi univerze je zdaj sedež Fakultete za gledališče Akademije za uprizoritvene umetnosti. Stavba je eden od sedmih narodnih kulturnih spomenikov v Bratislavi, razglašenih pred letom 2002.
Po univerzi Istropolitana je poimenovan Planet 11614.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Dušan Čaplovič. Dejiny Slovenska. AEPress, 2000. str. 130
- 1 2 3 Igor Hrušovský. Problémy, portréty, retrospektívy. Slovenská akadémia vied. Bratislava, 1965. str. 165
- 1 2 Ľudovít Holotík. Humanizmus a renesancia na Slovensku v 15.-16 storočí. Slovenská akadémia vied, Bratislava, 1967. str. 5, 75
- 1 2 3 Branislav Varsik in kolegi. 50 rokov Univerzity Komenského v Bratislave. Univerzita Komenského. Bratislava, 1969. str. 9
Vir
[uredi | uredi kodo]- skupina avtorjev: Učebné texty pre vlastivedných sprievodcov po Bratislave I. Dejiny Bratislavy, Bratislavská informačná služba, Bratislava, 2001.
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
