Katoliške cerkve vzhodnega obreda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Uniati)
Detajl vhodnih vrat grkokatoliške cerkve sv. Cirila in Metoda v Metliki: začetnice Jezusa Kristusa in grški glagol NIKA, ki pomeni »je zmagoslaven« in predstavlja Gospoda

Katoliške cerkve vzhodnega obreda (tudi uniatske cerkve, vzhodna liturgija, liturgija vzhodnega obreda ali grkokatoliške cerkve) je oznaka za skupino katoliških Cerkva, ki priznavajo katoliški nauk in vrhovno oblast papeža in so v polnem občestvu z Rimskokatoliško cerkvijo, vendar uporabljajajo vzhodno liturgijo. Delijo se na uniatske cerkve, ki imajo pravoslavno liturgijo, in na orientalne cerkve, ki imajo liturgije starih predkalednoskih in monofizitskih cerkva.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prizadevanja za enotnost vzhodne in zahodne cerkve so leta 1439 pripeljala do Firenškega koncila. Pri vzhodnih cerkvah si je zato prizadeval bizantinski cesar Ivan VIII. Paleolog, pri zahodni cerkvi pa so pobude izvirale iz Basla. Na koncilu so z bulo papeža Evgena IV. Laetentur coeli svečano razglasili zedinjenje, vendar so že leta 1443 aleksandrijski in jeruzalemski patriarh, skupaj s cezarejskim metropolitom preklicali koncilske sklepe, podpisnike pa razglasili za krivoverce. Firensko zedinjenje je kljub neuspehu pripomoglo k združevanju nekaterih vzhodnih cerkvenih skupnosti z Rimom, Armencev leta 1439, Koptov 1442, Sircev 1444, maronitov 1445, Rusinov 1596. T.i. uniatsko gibanje je na Hrvaškem leta 1611 privedlo do povezovanja pravoslavnih »prebegov« in »uskokov«, ki so prebivali na območju Karlovca in Varaždina. [1]

Seznam[uredi | uredi kodo]

Države, ki imajo sedež vzhodnokatoliških posebnih cerkva (rdeča: bizantinski obred, zelena: aleksandrijski obred, rumena: druge)

Seznam zajema cerkve, ki so priznane s strani Vatikana kot katoliške cerkve vzhodnega obreda:


Obred Cerkev Območje pastorale
Aleksandrijski obred Koptska katoliška cerkev (كنيسةللأقباط الكاثولي) Egipt
Etiopska katoliška cerkev Etiopija
Obred Cerkev Območje pastorale
Antiohijski obred Maronitska cerkev Sirija, Libanon, Palestina
Sirska katoliška cerkev Sirija, Libanon, Palestina
Sirsko-malankarska katoliška cerkev Sirija, Libanon, Palestina
Obred Cerkev Območje pastorale
Armenski obred Armenska katoliška cerkev Armenija
Obred Cerkev Območje pastorale
Vzhodni sirski obred Kaldejska katoliška cerkev Sirija
Sirsko-malabarska katoliška cerkev Sirija

Grkokatoliške cerkve:

Obred Cerkev Območje pastorale
Bizantinski obred Albanska bizantinska katoliška cerkev Albanija
Beloruska grkokatoliška cerkev Belorusija
Bolgarska grkokatoliška cerkev Bolgarija
Grška katoliška cerkev Grčija
Hrvaška grkokatoliška cerkev (tudi Križevska) Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina
Ukrajinska grkokatoliška cerkev Ukrajina, tudi Poljska
Rutenska katoliška cerkev Romunija, Ukrajina, Moldavija
Slovaška grkokatoliška cerkev Slovaška
Madžarska bizantinska katoliška cerkev Madžarska
Italo-albanska katoliška cerkev Albanija, Italija
Makedonska grkokatoliška cerkev Severna Makedonija
Romunska grkokatoliška cerkev, povezana z Rimom

(Biserica Română Unită cu Roma, Greco-Catolică)

Romunija
Ruska bizantinska katoliška cerkev Rusija, Belorusija, Ukrajina
Melkitska grkokatoliška cerkev Bližnji vzhod

Grkokatoliki v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji so se grkokatoliki (uniati) pojavili v 16. stoletju, toda nikoli se ni vzpostavila velika skupnost, je pa prišlo do delne združitve med uskoškimi Srbi (samostan Stara Marča 1611 in Žumberak na Gorjancih 1611), za katere je bila 1777 ustanovljena eparhija (škofija) v Križevcih na Hrvaškem, v okvir katere spadajo tudi grkokatoličani v Sloveniji.[2] Eparhija Križevci je sufraganska škofija Nadškofije Zagreb.

V Sloveniji sta dve grkokatoliški cerkvi: cerkev sv. Cirila in Metoda v Metliki in v Dragah pri Suhorju. Na vrhu Gorjancev (Trdinov vrh) so sicer tudi obnovljene razvaline grkokatoliške cerkve svetega Elije ob razvalinah rimskokatoliške podružnice sv. Jere (Gere).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Rebić, Adalbert, Bajt, Drag (2007). Splošni religijski leksikon: A-Ž. Modrijan. str. 1228. COBISS 235261696.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  2. »Ivan Skalivskyi, grkokatoliški duhovnik iz Ukrajine«. Ognjišče. Št. 680. Ognjišče d.o.o. 2023. str. 6.


Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]