Pojdi na vsebino

Unescovi globalni geoparki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Unescovi globalni geoparki
Svetovni zemljevid geoparkov, vključenih v UNESCO Globalno omrežje geoparkov) od leta 2020 [potrebuje posodobitev?]
Tipgeopark
EtimologijaBlagovna znamka za trženje parkov
Administratorrazni modeli
KampiDoločeno s parkom
Sprehajalne potiDoločeno s parkom

Unescovi globalni geoparki (UGGp) so geoparki, ki jih je UNESCO Globalni svet za geoparke certificiral kot izpolnjevanje vseh zahtev za pripadnost Globalni mreži geoparkov. To je mreža geoparkov in agencija Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO),[1] ki upravlja mrežo.

Agencija je bila ustanovljena leta 2004 v partnerstvu z Mednarodno zvezo za geološke znanosti (IUGS). Mreža je bila ustanovljena za ohranjanje geološke dediščine Zemlje ter za spodbujanje trajnostnih raziskav in razvoja s strani zadevnih skupnosti. Za uresničitev teh ciljev so sprejeli koncept geoparka, izraz, ki se je že uporabljal za enega od predlaganih parkov. Geoparki so bili zasnovani kot »enotna, enotna geografska območja, kjer se območja in pokrajine mednarodnega geološkega pomena upravljajo s celostnim konceptom varstva, izobraževanja in trajnostnega razvoja«.

Ker geopark ni bil naravno skladen z vsemi temi zahtevami, je skladnost vključevala precejšnje delo države, v kateri naj bi geopark stal. V bistvu park ni bilo treba le zaščititi, temveč ga je bilo treba trajnostno tržiti javnosti. Leta 2015 so države članice UNESCO ratificirale preimenovanje v sedanje ime.

Od leta 2015 postopek prijave in imenovanja opredeljujejo statut in operativne smernice UGGp.[2]

Do maja 2025 je UNESCO certificiral 229 geoparkov v 50 državah po vsem svetu kot UNESCO globalne geoparke in so tako člani globalne mreže geoparkov.[3]

Ustanovitev globalne mreže

[uredi | uredi kodo]

Globalna mreža geoparkov (GMG) (znana tudi kot Globalna mreža nacionalnih geoparkov), angleško Global Geoparks Network (GGN) je mreža, ki jo podpira UNESCO in je bila ustanovljena leta 1998. GMG, ki jo upravlja Oddelek za ekologijo in znanosti o Zemlji, si prizadeva za promocijo in ohranjanje geološke dediščine planeta ter spodbuja trajnostne raziskave in razvoj s strani zadevnih skupnosti.[4][5][6] Od leta 2015 so njeni člani uradno imenovani UNESCO globalni geoparki.

Prva skupina članov GMG je bila objavljena na prvi mednarodni konferenci o geoparkih leta 2004.

Sprejem geoparkov v globalno mrežo

[uredi | uredi kodo]

Mednarodna mreža išče geoparke za članstvo – geografska območja, kjer je geološka dediščina v središču lokalnega varstva, izobraževanja in razvoja.

Za vključitev geoparka, ki ga je nominirala ustrezna vlada, v GMG mora najprej biti izpolnjen niz meril, ki jih je določil UNESCO:

  • obstoj načrta upravljanja, zasnovanega za spodbujanje trajnostnega družbeno-ekonomskega razvoja (najverjetneje bo temeljil na kmečkem turizmu in geoturizmu);
  • prikaz metod za ohranjanje in izboljšanje geološke dediščine ter zagotavljanje sredstev za poučevanje geoznanstvenih disciplin in širših okoljskih vprašanj;
  • skupni predlogi, ki jih predložijo javni organi, lokalne skupnosti in zasebni interesi, ki delujejo skupaj, in ki prikazujejo najboljše prakse glede ohranjanja zemeljske dediščine in njenega vključevanja v strategije trajnostnega razvoja. Ena takšnih pobud je GEOfood, prvotno razvita na Norveškem, zdaj pa spodbuja lokalne pridelke v globalnih geoparkih po vsem svetu.[7]

Izpolnjevanje meril se ocenjuje na dvoletnih srečanjih (vsako sodo leto) s strani Odbora za geoparke, znanega kot Mednarodna konferenca o geoparkih, ki je odgovoren tudi za redni pregled projektov, povezanih z geološko ozaveščenostjo. Prvi člani GGN so bili imenovani na prvi konferenci leta 2004 in od takrat se je še naprej širil:

Seznam Geoparkov po državah in kontinentih

[uredi | uredi kodo]

Številna imena na spodnjem seznamu se v različnih dokumentih ali na spletnih straneh pojavljajo v nekoliko drugačnih oblikah, zlasti tam, kjer so bila poangleščena. Datumi pristopa k omrežju, kjer niso navedeni drugače, so vzeti s spletne strani UNESCO.[8]

Note * Kula Volcanic Geopark designated in 2013 was extended and renamed as Kula Salihli in 2020

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »UNESCO Global Geoparks (UGGp)«. UNESCO. Pridobljeno 28. avgusta 2022.
  2. ↑ »Statutes and Operational Guidelines of the UNESCO Global Geoparks«. UNESCO Global Geoparks. Pridobljeno 7. januarja 2020.
  3. ↑ »UNESCO Global Geoparks«. unesco.org (v angleščini). UNESCO. Pridobljeno 13. februarja 2024.
  4. ↑ UNESCO Division of Ecological and Earth Sciences
  5. ↑ Global Geoparks Network
  6. ↑ Application Guidelines and Self-Evaluation form for Membership in the Global Geoparks Network
  7. ↑ »GEOfood: Geoparks, People, Nature and Food«. Pridobljeno 3. marca 2023.
  8. ↑ »List of Geoparks & Regional Networks«. 2025.
  9. ↑ »Famenne-Ardenne UNESCO Global Geopark«. UNESCO. Pridobljeno 26. aprila 2018.
  10. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 UNESCO Media Services 17 April 2018
  11. ↑
  12. ↑ »ARARIPE UNESCO GLOBAL GEOPARK«. 13. april 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. septembra 2025. Pridobljeno 16. avgusta 2025.
  13. ↑ »Seridó UNESCO Global Geopark«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. septembra 2025. Pridobljeno 16. avgusta 2025.
  14. ↑ »UNESCO includes two Brazilian areas in list of global geoparks | Agência Brasil«. 13. april 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2024. Pridobljeno 13. aprila 2024.
  15. ↑ »Quarta Colônia UNESCO Global Geopark | UNESCO«. 13. april 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2024. Pridobljeno 13. aprila 2024.
  16. ↑ »Caçapava UNESCO Global Geopark | UNESCO«. 13. april 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2024. Pridobljeno 13. aprila 2024.
  17. ↑ »Brazilian geopark receives UNESCO recognition«. agenciabrasil. 27. marec 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2024. Pridobljeno 27. marca 2024.
  18. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 »UNESCO designates 15 new Geoparks in Asia, Europe, and Latin America«. UNESCO. 10. julij 2020. Pridobljeno 11. julija 2020.
  19. ↑ »Percé UNESCO Global Geopark«. UNESCO. Pridobljeno 26. aprila 2018.
  20. 1 2 3 4 »Eleven sites and extensions in Asia, Europe, and South America receive UNESCO Global Geopark Label«. unesco.org. UNESCO. 17. april 2019. Pridobljeno 21. aprila 2019.
  21. ↑ Unesco
  22. ↑ Unesco
  23. ↑ »Fangshan Geopark«. globalgeopark.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. aprila 2016. Pridobljeno 13. aprila 2016.
  24. ↑ Unesco
  25. ↑ »Guangwushan Nuoshuihe UNESCO Global Geopark«. UNESCO. Pridobljeno 26. aprila 2018.
  26. ↑ Unesco
  27. ↑ »Huanggang Dabieshan UNESCO Global Geopark«. UNESCO. Pridobljeno 26. aprila 2018.
  28. 1 2 3 4 UN News Centre, 21 September 2012
  29. ↑ Unesco
  30. 1 2 »Nine new sites added to Global Geoparks Network«. 26. september 2014.
  31. ↑ Unesco
  32. ↑ Unesco
  33. ↑ Unesco
  34. ↑ »UNESCO designates 15 new Geoparks in Asia, Europe, and Latin America«. UNESCO. 10. julij 2020. Pridobljeno 10. julija 2020.
  35. ↑ »Beaujolais UNESCO Global Geopark«. UNESCO. Pridobljeno 26. aprila 2018.
  36. ↑ »Belitong recognized as UNESCO Global Geopark status | Portal Kementerian Luar Negeri Republik Indonesia«. kemlu.go.id. Pridobljeno 15. septembra 2023.
  37. ↑ »Ciletuh Palabuhanratu UNESCO Global Geopark«. UNESCO. Pridobljeno 26. aprila 2018.
  38. ↑ »Ciletuh officially declared as UNESCO Global Geopark«. Antara News. Pridobljeno 16. aprila 2018.
  39. ↑ »Gunung Sewu UNESCO Global Geopark | Pemerintah Provinsi Sulawesi Selatan«. tic.wonogirikab.go.id. Pridobljeno 15. septembra 2023.[mrtva povezava]
  40. ↑ »Ijen Geopark gets UNESCO Global Geopark status | Portal Kementerian Luar Negeri Republik Indonesia«. kemlu.go.id. Pridobljeno 15. septembra 2023.
  41. ↑ »Unesco designates Mount Rinjani as global geopark«. Antara News. Pridobljeno 16. aprila 2018.
  42. ↑ »Rinjani Lombok UNESCO Global Geopark«. UNESCO. Pridobljeno 26. aprila 2018.
  43. ↑ »Toba Caldera Geopark« (PDF). UNESCO. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 11. julija 2020. Pridobljeno 9. julija 2020.
  44. ↑ »Kaldera Toba ditetapkan sebagai UNESCO Global Geopark | Portal Kementerian Luar Negeri Republik Indonesia«. kemlu.go.id. Pridobljeno 15. septembra 2023.
  45. ↑ »Geopark Maros-Pangkep Masuk dalam UNESCO Global Geopark | Pemerintah Provinsi Sulawesi Selatan«. sulselprov.go.id. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. avgusta 2023. Pridobljeno 15. septembra 2023.
  46. ↑ »Geopark Merangin Resmi Masuk UNESCO Global Geopark | Badan Penghuhung Pemerintah Provinsi Jambi«. badanpenghubung.jambiprov.go.id. Pridobljeno 15. septembra 2023.
  47. ↑ »Raja Ampat ditetapkan sebagai Global Geopark UNESCO | Republika«. republika.co.id. 10. september 2023. Pridobljeno 15. septembra 2023.
  48. ↑ Unesco
  49. ↑ Unesco
  50. ↑ »404 Page Error-Global Network of National Geoparks«. {{navedi splet}}: Sklic uporablja generičen naslov (pomoč)
  51. ↑ »404 Page Error-Global Network of National Geoparks«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. aprila 2021. Pridobljeno 16. avgusta 2025. {{navedi splet}}: Sklic uporablja generičen naslov (pomoč)
  52. ↑ »Izu Peninsula UNESCO Global Geopark«. UNESCO. Pridobljeno 26. aprila 2018.
  53. ↑ Unesco
  54. ↑ »Kinabalu UNESCO Global Geopark«. UNESCO. Pridobljeno 30. maja 2023.
  55. ↑ »Bohol Island UNESCO Global Geopark | UNESCO«. www.unesco.org (v angleščini). Pridobljeno 25. maja 2023.
  56. ↑ »Conca de Tremp Montsec UNESCO Global Geopark«. UNESCO. Pridobljeno 26. aprila 2018.
  57. ↑ »Ngorongoro Lengai UNESCO Global Geopark«. UNESCO. Pridobljeno 26. aprila 2018.
  58. ↑ »Satun UNESCO Global Geopark«. UNESCO. Pridobljeno 26. aprila 2018.
  59. ↑ »Non nuoc Cao Bang UNESCO Global Geopark«. UNESCO. Pridobljeno 26. aprila 2018.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Unescovi_globalni_geoparki&oldid=6619978«