Umetniški muzej Ōhara

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Umetniški muzej Ōhara
大原美術館 Ōhara Bijutsukan
Glavna stavba muzeja umetnosti Ōhara
Zemljevid
Ustanovitev1930
LokacijaKurašiki, prefektura Okajama, Japonska
Koordinate34°35′46.14″N 133°46′14.41″E / 34.5961500°N 133.7706694°E / 34.5961500; 133.7706694Koordinati: 34°35′46.14″N 133°46′14.41″E / 34.5961500°N 133.7706694°E / 34.5961500; 133.7706694
Tipmuzej umetnosti
DirektorŠūdži Takašina
Spletna stran[1]
El Greco: Oznanjenje
Cezanne: Pokrajina

Umetnostni muzej Ōhara (japonsko大原美術館, Ōhara Bijutsukan) v Kurašikiju (prefektura Okajama) je bil prvi muzej na Japonskem, ki se je skoraj izključno osredotočal na francosko umetnost 19. in 20. stoletja. Po različnih razširitvah ima muzej tudi pomembne zbirke sodobne japonske umetnosti.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Podjetnik Ōhara Magosaburō (1880–1943) se je zanimal za pridobitev zahodne umetnosti in je za nasvet poiskal slikarja Kodžima Toradžirō (1881–1929) in francoskega umetnika Edmonda Aman-Jeana (1860–1935). Glavna stavba s pročeljem v slogu grškega templja, ki lepo leži na Kurašikigavi, obdani z vrbami, je bila odprta leta 1930. Leta 1961 je bila za glavno stavbo odprta še ena stavba za japonske slike iz prve polovice 20. stoletja in stavba posvečena keramiki 20. stoletja. Leta 1963 je bilo dodano krilo za lesoreze Munakata in za barvni tisk Serizava. Zadnji dve stavbi zdaj tvorita »Hišo umetnosti in obrti« (Kōgeikan). Nazadnje so leta 1972 zgradili »Spominsko dvorano Kodžima Toradžirō« na z bršljanom poraslem »Slonokoščenem trgu«, ki je osrednja točka nekdanjega tkalskega kompleksa Ōhara.

Premajhen »tempelj« so premeteno prezidali in razširili. Vrt, ki obdaja gospodarska poslopja, omogoča sproščujoč obisk.

Zbirke[uredi | uredi kodo]

Poleg številnih umetnikov »École de Paris«, tudi tistih, ki zaradi manjšega obsega del niso tako znani, so tu predvsem El Greco z odličnim delom »Oznanjenje«, Ferdinand Hodler z »Drvarjem« (verzija), Edvard Munch s številnimi odtisi. Auguste Rodin in Antoine Bourdelle (vključno z Beethovnovim doprsnim kipom) sta predstavljena z znanimi skulpturami. Japonci so dobro zastopani tudi s slikami, lesorezi Munakate. Poleg Serizave so na področju umetnosti in obrti dobro zastopani lončarji Tomimoto, Leach, Hamada in Kavai, pri čemer je slednji še posebej dobro zastopan.

Zahodni umetniki (izbor)[uredi | uredi kodo]

Japonski slikarji (izbor)[uredi | uredi kodo]

  • Fujishima Takeji (藤島武二; 1867–1943)
  • Mitsutani Kunishirō (満谷国四郎; 1874–1936)
  • Koide Narashige (小出楢重; 1887–1931)
  • Yasui Sōtarō (安井曽太郎; 1888–1955)
  • Umehara Ryūzaburō (梅原龍三郎; 1888–1986)
  • Saeki Yūzō (佐伯祐三; 1898–1928)
  • Munakata Shikō (棟方志功; 1903–1975)

Umetnost in obrt[uredi | uredi kodo]

  • Tomimoto Kenkichi (富本憲吉; 1886–1963)
  • Bernard Leach (1887–1979)
  • Kawai Kanjirō (河合寛次郎; 1890–1966)
  • Hamada Shōji (浜田庄司; 1894–1978)
  • Serizawa Keisuke (芹沢銈介; 1895–1984)

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Laurence P. Roberts: Roberts' Guide to Japanese Museums of Art and Archeology. Simul Press, 1987. ISBN 4-377-50737-0.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]