Umberto I. Savojski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Umberto I. Savojski
Portret
Rojstvocca. 980
neznano
Smrtcca. 1047
Hermillon[d]
Poklicseigneur
NazivSavojski grof
NaslednikAmadej I. Savojski
ZakonciAncilla Lenzburg

Umberto I. Savojski (c. 970-980 – 1.julij 1042 ali 1047/1048), bolj znan kot Umberto Biancamano (Umberto Beloroki) [1] je bil ustanovitelj dinastije Savojcev. Prikritega izvora, je služil nemškima cesarjema Henriku II. in Konradu II. in bil nagrajen z ozemljem okrajev Maurienne, Aosta in Valais, vse na račun lokalnih škofov in nadškofov; ozemlje, ki je postalo znano kot grofija Savoja.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Družina[uredi | uredi kodo]

Umberto je bil sin Amadeja, grofa Maurienne ali Belley. [2] Njegov brat je bil škof Oton Belley. Umberto je ustanovitelj dinastije znane kot Savojci. Začetki te dinastije niso znani, vendar naj bi predniki Umberta prišli bodisi iz Saške, Burgundije ali Provanse. Umberto naj bi bil tesno povezan z Rudolfom III. Burgundskim [3], zato je verjetno, da je bila njegova družina burgundska in izvirajo bodisi od vojvod Vienne [4], ali iz burgundske plemiške družine (kot so Guigonids, predniki grofov Albon). [5]

Umberto je najprej pridobil ozemlja okoli Belleya in v grofiji Sermorens [6], preden je pridobil ozemlja v Aosti in Valaisu. [7]

Umberto in imperij[uredi | uredi kodo]

Po smrti Rudolfa III. (1032) je Umberto I. prisegel zvestobo cesarju Konradu II.. [8] Podprl ga je v njegovih akcijah proti Odu II., grof Blois in nadškofu Aribertu Milanskem [9]. V zameno ga je imenoval za grofa Savojskega in mu podelil posesti Maurienne, Chablais in morda Tarentaise [10]. Ta cesarska ozemlja zvestemu podporniku so varovala ključne prelaze preko Alp, nadzor nad trgovine med Italijo in ostalo Evropo, in so bila stoletja jedro moči Savojcev.

Poroka in otroci[uredi | uredi kodo]

Umberto se je poročil z Ancillo (Auxilia ali Ancilia). Lahko bi bila Ancilla iz Lenzburga, hči vodje obredov Burgundije. Druga možnost je, da je bila Ancilla hči Anselma in Aldiud in s tem član severne italijanske dinastije znane kot Anselmidi. [11] Z ženo, je imel Umberto vsaj štiri sinove:

  1. Amadej I. (umrl 1056), grof Savojski, naslednik
  2. Aymon (umrl 1054 ali 1055), škof v Sion
  3. Burhard (umrl 1068 ali 1069), nadškof Lyona
  4. Oton (umrl okoli 1057), grof Savojski, naslednik svojega brata

Nekateri avtorji menijo, da je imel več sinov.

Smrt[uredi | uredi kodo]

Za Umberta pogosto pravijo, da je umrl okoli leta 1047 / 48 v Hermillonu, mestu v regiji Maurienne v današnji Savoji v Franciji. [12] V zadnjem času je bilo rečeno, da je umrl leta 1042. [13] Pokopan naj bi bil v stolnici Saint Jean de Maurienne.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. History of House of Savoy; beloroki zaradi njegove velikodušnosti, a je ta vzdevek morda napačen prevodu iz latinščine blancis moenibus
  2. Hellmann, Grafen, p. 2., glede na pozno srednjeveško legendo je Umbertov oče Saški plemič z imenom Berold, ki je bil vnuk cesarja Otona II.
  3. For Humbert's relationship with Rudolf III, see Previté-Orton, Early History, pp. 9, 13ff.,26, 38, 47ff,
  4. Previté-Orton, Early History
  5. Ducourthial, ‘Géographie du pouvoir'
  6. Ducourthial, ‘Géographie,’ pp. 223-235
  7. Previté-Orton, Early History, pp. 19ff., 90ff.
  8. Previté-Orton, Early History, pp. 32f.
  9. Previté-Orton, Early History, pp. 19, 30ff., 35, 41; Hellmann, Grafen, pp. 8ff.
  10. Ducouthial, ‘Géographie,’pp. 235-238. By contrast, Hellmann, Grafen, p. 3 argues Humbert possessed Maurienne long before this.
  11. On the identity of Humbert's wife, see Previté-Orton, Early History, pp. 10f., 19ff., 67f., 71; Die Urkunden der burgundischen Rudolfinger, p. 23 n.11.
  12. Previté-Orton, Early History, pp. 39f., 69; Hellmann, Grafen, p. 10
  13. Ducourthial, ‘Géographie,’ p. 231

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Cox, Eugene L. (1967). The Green Count of Savoy. Princeton, New Jersey: Princeton University Press. LCCN 67-11030.
  • C.W. Previté-Orton, The Early History of the House of Savoy (1000-1233) (Cambridge, 1912), accessible online at: archive.org
  • S. Hellmann, Die Grafen von Savoyen und das Reich: bis zum Ende der staufischen Periode (Innsbruck, 1900), accessible online (but without page numbers) at: Genealogie Mittelalter
  • Die Urkunden der burgundischen Rudolfinger, ed. T. Schieffer, MGH DD Burg (Munich, 1977), accessible online at: Monumenta Germaniae Historia
  • C. Ducourthial, ‘Géographie du pouvoir en pays de Savoie au tournant de l’an Mil,’ in C. Guilleré, J- M. Poisson, L. Ripart and C. Ducourthial, eds., Le royaume de Bourgogne autour de l’an mil (Chambéry, 2008), pp. 207–246.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]