Uładzimir Karatkievič
Uładzimir Karatkievič | |
---|---|
![]() | |
Rojstvo | 26. november 1930[1] Orša[d] |
Smrt | 25. julij 1984[1] (53 let) Minsk |
Državljanstvo | ![]() |
Poklic | dramatik, prevajalec, pesnik, učitelj, pisatelj, scenarist, pisatelj proze |
Uładzimir Karatkievič, ime po očetu Siamionavič (cirilsko Уладзімір Караткевіч), beloruski pisatelj, pesnik in dramatik, * 26. november 1930, † 25. julij 1984.
Velja za enega največjih prozaistov v zgodovini beloruskega slovstva.
Dela[uredi | uredi kodo]
Romani[uredi | uredi kodo]
- Leonidi se ne vrnejo na Zemljo (belorusko Leanidy nia viernucca da Ziamli, 1960-1962)
- Klasi pod tvojim srpom (belorusko Kałasy pad siarpom tvaim, 1962-1964)
- Kristus je pristal v Grodnu (belorusko Chrystos pryziamliusia u Harodni, 1965-1966, prva izdaja v beloruskem jeziku 1972)
- Črni grad v Olši (belorusko Čorny zamak Alšanski, 1979)
Povesti[uredi | uredi kodo]
- Divji lov kralja Stankota (belorusko Dzikaje palavańnie karala Stacha, 1950, 1958, izdana 1964)
- V snegih dremlje pomlad (belorusko U śniahach dramaje viasna, 1957, izdana 1989)
- Ciganski kralj (belorusko Cyhanski karol, 1958, izdana 1961)
- Siva legenda (belorusko Sivaja lehienda, 1960)
- Orožje (belorusko Zbroja, 1964, izdana 1981)
- Ladja Obupa (belorusko Ladździa Rospačy, 1964, prva izdaja v beloruščini 1978)
- Kostanjevo listje (belorusko Liście kaštanau, 1973)
- Anjalinov krik (belorusko Kryk Anialina, nedokončana, izdana 1988)
- ↑ 1,0 1,1 The Fine Art Archive — 2003.