Tunip

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Tunip
Amarna Akkadian letter.png
Amarnsko pismo EA 161 Aziruja faraonu; naslov: Odsotnost pojasnjena
Tunip is located in Sirija
Tunip
Geografska lokacija: Sirija
LokacijaSirija Sirija
RegijaGuvernorat Hama
Koordinati35°17′13″N 36°23′52″E / 35.28694°N 36.39778°E / 35.28694; 36.39778Koordinati: 35°17′13″N 36°23′52″E / 35.28694°N 36.39778°E / 35.28694; 36.39778
Tipmestna država

Tunip (egipčansko Tenep) je bil v obdobju Amarnskih pisem (1350-1335 pr. n. št.) mestna država v zahodni Siriji. Geografsko ime Sirija takrat še ni obstajalo. Na njenem ozemlju so bila majhna kraljestva in mestne države, med njimi Amurru, Nuhašše, Amku, Nii in druge.

Omenja se predvsem v egipčanskih virih (Tutmoz III., Ramzes II.), najpogosteje v Amarnskih pismih, čeprav je znan tudi kralj Tunip-Teššup, sodobnik hetitskega kralja Hatušilija I., ki je vladal okoli 1586–1556 pr. n. št.

V Amarnski pismih ga omenja predvsem Aziru, vladarja Amurruja v sodobnem Libanonu, ki prosi faraona za podporo v sporih s Hetiti.

Lokacija[uredi | uredi kodo]

Natančna lokacija Tunipa ostaja nezanesljiva. Mesto bi lahko stalo ali v severni Feniciji (Helck 1973) ali v srednjem toku Oronta. V tej regiji sta bili predlagani dve mogoči lokaciji: Tell Hama v sodobnem mestu Hama (Astour 1977) in Tell Ašarna severozahodno od Hame (Klengel 1995)[1])[2] Vedno več dokazov kaže, da je istoveten z najdiščem Tell Ašarna.

Najdišče Tell Ašarna, znano tudi kot Tell Aharna, leži ob Orontu v Siriji in ima površino 70 ha. Izkopavanja je opravila skupina kanadskih arheologov z Univerze Laval, Quebec, pod vodstvom Michela Fortina.[3]

Amarnska pisma[uredi | uredi kodo]

Tunip je omenjen v petih Amarnskih pismih. Med njimi so tri Azirujeva.

  • EA 57: "O kraljih in Tunipu", poškodovano
  • EA 59: "Od meščanov Tunipa"
  • EA 161: "Odsotnost pojasnjena", Azirujevo šesto pismo od trinajstih
  • EA 165: "Tunip je ogrožen", Azirujevo deveto pismo od trinajstih
  • EA 167: "Stalna hetitska grožnja", Azirujevo enajsto pismo od trinajstih

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Klengel, H. (1995). Tunip und andere Probleme der historischen Geographie Mittelsyriens. str. 125-134.
  2. Mineralogical and Chemical Study of the Amarna Tablets Tel Aviv University.
  3. Canadian Archaeological Mission to Tell 'Acharneh.

Vir[uredi | uredi kodo]

  • Moran, William L. The Amarna Letters. Johns Hopkins University Press, 1987, 1992. ISBN 0-8018-6715-0.