Tunguški jeziki

Tunguška jezikovna družina
Tunguška jezikovna družina
Etničnost	tunguška ljudstva
Geografska; porazdelitev	Sibirija, Mandžurija, Šindžjang
Lingvistična klasifikacija	ena od primarnih svetovnih jezikovnih družin
Podrazdelitve	Severni (evenški in udegejski jeziki); Južni (džurčenski in nanajski jeziki);
ISO 639-5	tuw
Glottolog	tung1282

Tunguški ali mandžursko-tunguški jeziki so družina jezikov, ki jih govorijo tunguška ljudstva v vzhodni Sibiriji in severni Kitajski. V to jezikovno družino spada dvanajstih živih jezikov s približno 75.000 govorci. Danes najbolj govorjen tunguški jezik je šibejščina, ki jo v Šindžjanggu govorijo ljudje, katerih predniki so se v 18. stoletju tja priselili iz Mandžurije. Šibejščini sledita evenščina, ki jo govorijo Evenki v severovzhodni Kitajski in ruskem Daljnem vzhodu, ter evenščina, ki jo govorijo v severovzhodni Sibiriji. Številni tunguški jeziki so kritično ogroženi. Med slednje spada tudi mandžurščina, zgodovinsko najvplivnejši jezik te družine in uradni jezik cesarstva Čing (1644-1912). Izraz 'tunguški' izhaja iz eksonima 'Tongusi', ki so ga za Evenke uporabljali Jakuti.

Klasifikacija

Jezikoslovci, ki se ukvarjajo s tunguškimi jeziki, so predlagali številne različne klasifikacije, ki temeljijo na različnih merilih, vključno z morfološkimi, leksikalnimi in fonološkimi značilnostmi. Nekateri znanstveniki so kritizirali drevesni model tunguške klasifikacije in trdili, da je zaradi dolge zgodovine stikov med tunguškimi jeziki bolje, da se jih obravnava kot narečni kontinuum.^[1]

Tunguški jeziki se v grobem delijo na severno in južno vejo (Georg, 2004), vendar veji nista jasno razmejeni, klasifikacija vmesnih skupin pa je sporna.

Hölzl (2018) na srednji ravni prepoznava štiri podskupine: ^[2] evensko, udegejsko, nanajsko in džurčensko.

Delež govorcev tunguških jezikov

Šibejski jeziki (55,0%)
Evenški jeziki (29,0%)
Evenski jeziki (10,4%)
Drugi (5,58%)

Aleksander Vovin^[3] ugotavlja, da sta mandžurščina in džurčenščina aberantna jezika znotraj južne tunguščine, vendar kljub temu še vedno spadata vanjo, in da je ta aberantnost morda posledica vplivov paramongolskega kitanskega jezika, stare korejščine in morda tudi čukotsko-kamčatskega jezika ter neznanih jezikov z negotovo jezikovno pripadnostjo.

Raziskave

Najstarejši zahodni zapisi o tunguških jezikih izvirajo od nizozemskega popotnika Nicolaesa Witsena, ki je v nizozemščini objavil knjigo Noord en Oost Tartarye (Severna in Vzhodna Tartarija). Avtor opisuje različna ljudstva na ruskem Daljnem vzhodu in vključuje nekaj kratkih seznamov besed v več jezikih. Po vrnitvi s potovanja je bil njegov potopis objavljen v treh izdajah, leta 1692, 1705 in 1785.^[4] Knjiga vsebuje nekaj besed in stavkov v evenškem jeziku, takrat imenovanem tunguški.

Nemški jezikoslovec Wilhelm Grube (1855–1908) je leta 1900 objavil zgodnji slovar nanajskega (zlatega) jezika in s pomočjo kitajskega vira za sodobno občinstvo dešifriral džurčenski jezik.

Skupne značilnosti

Tunguški jeziki so aglutinativnega morfološkega tipa. Nekateri imajo kompleksne sisteme sklonov in dovršene vzorce označevanja časov in vidov. Noben od jezikov nima slovničnega spola ali samostalniških vrst. Vsi tunguški jeziki imajo odloge. Štetje poteka v desetiškem sistemu, imena glavnih števil od 1 do 10 pa so v večini primerov sorodna.^[5]

Običajni besedni red v stavku je v vseh jezikih osebek-predmet-glagol.^[6]

Številke v različnih tunguških jezikih:

Številka	Severnotunguški				Jugovzhodnotanguški				Jugozahodnotunguški			Prototunguško
Številka	Evensko	Evenško	Negidalsko	Orokensko	Udihejsko	Oročijsko	Oroško	Ulčajsko	Nanajsko	Mandžursko	Šibejsko	Prototunguško
'1'	ɵmen	əmun	ɵmɵn	umun	omo	omoː	geːda	umu	əmkən	əmkən	əmkən	*əmu-
'2'	dʒɵ:r	dʒuːr	dʒuːl	dʒuːr	dʒuː	dʒuː	duː	dʒuəl	dʐuru	dʂo	dʐu	*dʐubə(r)
'3'	ɪlan	ɪlan	ilan	ilan	ila	ila	ila	ila	ilan	ilɑn	ilan	*ilan
'4'	digen	dijin	diɣin	dijin	diː	diː	dʒin	dui	dujin	duin	dujin	*dügin
'5'	tunŋan	tʊŋŋa	toɲŋa	tʊŋŋa	tuŋa	tuŋa	tunda	tuɲdʒa	sundʑa	sundʑɑ	sundʐa	*tuɲga
'6'	ɲuŋen	niŋun	ɲuŋun	ɲuŋun	ɲuŋu	ɲuŋu	nuŋu	ɲuŋgu	niŋun	nyŋŋun	niŋun	*ɲuŋun
'7'	nadan	nadan	nadan	nadan	nada	nada	nada	nada	nadan	nɑdən	nadən	*nadan
'8'	dʒapkan	dʒaxʊn	dʒapkun	dʒapkʊn	dʒapu	dʒakpu	dʒappu	dʒakpu	dʐaqun	dʐoqoŋ	dʐaqun	dʐakpun dʐapkun
'9'	ujun	jəjin	ijəɣin	jəjin	jəji	xuju	xuju	xuji	ujyn	ujyn	ujin	*xegün
'10'	mɪan	dʒaːn	dʒaːn	dʒaːn	dʒaː	dʒaː	dʒoːn	dʒua	dʐuan	dʐuɑn	dʐuan	*dʐuban

Sorodnost z drugimi jeziki

Tunguška jezikovna družina velja za primarno jezikovno družino. Predvsem v preteklosti so nekateri jezikoslovci povezovali tunguščino s turškimi in mongolskimi jeziki, med drugim s tistimi v altajski ali transevrazijski jezikovni družini.^[7] Ob tem ostaja zelo sporna trditev, da razen jezikov obstajajo tudi genetske in ne zgolj ozemeljske povezave.^[8]^[9]

Nekateri znanstveniki menijo, da je bil jezik, ki so ga v Evropi govorili Avari, ustanovitelji Avarskega kaganata, tunguškega izvora.^[10]

Sklici

↑ Lindsay J. Whaley, Lenore A. Grenoble and Fengxiang Li (junij 1999). »Revisiting Tungusic Classification from the Bottom up: A Comparison of Evenki and Oroqen«. Language. 75 (2): 286–321. doi:10.2307/417262. JSTOR 417262.
↑ Hölzl, Andreas. 2018. The Tungusic language family through the ages: Interdisciplinary perspectives: Introduction. International Workshop at the 51st Annual Meeting of the Societas Linguistica Europaea (SLE). 29 August – 1st September 2018, Tallinn University, Estonia.
↑ Vovin, Alexander. Why Manchu and Jurchen Look so Un-Tungusic Arhivirano 2019-07-20 na Wayback Machine.?
↑ Nicolaas Witsen (1785). »Noord en oost Tartaryen«.
↑ Oskolskaya, Sofia (19. februar 2024). »3 The Tungusic language family«. The Languages and Linguistics of Northern Asia. De Gruyter. str. 123–166. doi:10.1515/9783110556216-003. ISBN 978-3-11-055621-6.
↑ The Tungusic Research Group at Dartmouth College. »Basic Typological Features of Tungusic Languages«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. januarja 2020. Pridobljeno 25. novembra 2016.
↑ Robbeets, Martine (januar 2017). »Austronesian influence and Transeurasian ancestry in Japanese: A case of farming/language dispersal«. Language Dynamics and Change (v angleščini). 7: 210–251. doi:10.1163/22105832-00702005. hdl:11858/00-001M-0000-002E-8635-7. Pridobljeno 26. marca 2019., Robbeets, Martine et al. 2021 Triangulation supports agricultural spread of the Transeurasian languages, Nature 599, str. 616–621
↑ Georg, Stefan (2023). »Connections between Uralic and Other Language Families«. V Daniel Abondolo; Riitta-Liisa Valijärvi (ur.). The Uralic Languages. London: Routledge. str. 176–209. doi:10.4324/9781315625096-4. ISBN 978-1-315-62509-6.
↑ Tian, Zheng; Tao, Yuxin; Zhu, Kongyang; Jacques, Guillaume; Ryder, Robin J.; de la Fuente, José Andrés Alonso; Antonov, Anton; Xia, Ziyang; Zhang, Yuxuan; Ji, Xiaoyan; Ren, Xiaoying; He, Guanglin; Guo, Jianxin; Wang, Rui; Yang, Xiaomin; Zhao, Jing; Xu, Dan; Gray, Russell D.; Zhang, Menghan; Wen, Shaoqing; Wang, Chuan-Chao; Pellard, Thomas (12. junij 2022). »Triangulation fails when neither linguistic, genetic, nor archaeological data support the Transeurasian narrative«. bioRxiv 10.1101/2022.06.09.495471.
↑ Helimski, E (2004). "Die Sprache(n) der Awaren: Die mandschu-tungusische Alternative". Proceedings of the First International Conference on Manchu-Tungus Studies, Vol. II: 59–72.

Viri

Kane, Daniel. The Sino-Jurchen Vocabulary of the Bureau of Interpreters. Indiana University Uralic and Altaic Series, Volume 153. Bloomington, Indiana: Indiana University Research Institute for Inner Asian Studies, 1989. ISBN 0-933070-23-3.
Miller, Roy Andrew. Japanese and the Other Altaic Languages. Chicago, IL: The University of Chicago Press, 1971.
Poppe, Nicholas. Vergleichende Grammatik der Altaischen Sprachen [A Comparative Grammar of the Altaic Languages]. Wiesbaden: Otto Harrassowitz, 1960.
Tsintsius, Vera I. Sravnitel'naya Fonetika Tunguso-Man'chzhurskikh Yazïkov [Comparative Phonetics of the Manchu-Tungus Languages]. Leningrad, 1949.
Stefan Georg. "Unreclassifying Tungusic", in: Carsten Naeher (ed.): Proceedings of the First International Conference on Manchu-Tungus Studies (Bonn, August 28 – September 1, 2000), Volume 2: Trends in Tungusic and Siberian Linguistics, Wiesbaden: Harrassowitz, 45–57.

Hölzl, Andreas & Payne, Thomas E. (eds.). 2022. Tungusic languages: Past and present. (Studies in Diversity Linguistics 32). Berlin: Language Science Press. DOI: 10.5281/zenodo.7025328 https://langsci-press.org/catalog/book/355 Open Access.

[1] Lindsay J. Whaley, Lenore A. Grenoble and Fengxiang Li (junij 1999). »Revisiting Tungusic Classification from the Bottom up: A Comparison of Evenki and Oroqen«. Language. 75 (2): 286–321. doi:10.2307/417262. JSTOR 417262.

[2] Hölzl, Andreas. 2018. The Tungusic language family through the ages: Interdisciplinary perspectives: Introduction. International Workshop at the 51st Annual Meeting of the Societas Linguistica Europaea (SLE). 29 August – 1st September 2018, Tallinn University, Estonia.

[3] Vovin, Alexander. Why Manchu and Jurchen Look so Un-Tungusic Arhivirano 2019-07-20 na Wayback Machine.?

[4] Nicolaas Witsen (1785). »Noord en oost Tartaryen«.

[Oskolskaya2024-5] Oskolskaya, Sofia (19. februar 2024). »3 The Tungusic language family«. The Languages and Linguistics of Northern Asia. De Gruyter. str. 123–166. doi:10.1515/9783110556216-003. ISBN 978-3-11-055621-6.

[Dartmouth-6] The Tungusic Research Group at Dartmouth College. »Basic Typological Features of Tungusic Languages«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. januarja 2020. Pridobljeno 25. novembra 2016.

[7] Robbeets, Martine (januar 2017). »Austronesian influence and Transeurasian ancestry in Japanese: A case of farming/language dispersal«. Language Dynamics and Change (v angleščini). 7: 210–251. doi:10.1163/22105832-00702005. hdl:11858/00-001M-0000-002E-8635-7. Pridobljeno 26. marca 2019., Robbeets, Martine et al. 2021 Triangulation supports agricultural spread of the Transeurasian languages, Nature 599, str. 616–621

[8] Georg, Stefan (2023). »Connections between Uralic and Other Language Families«. V Daniel Abondolo; Riitta-Liisa Valijärvi (ur.). The Uralic Languages. London: Routledge. str. 176–209. doi:10.4324/9781315625096-4. ISBN 978-1-315-62509-6.

[Tian_2022-9] Tian, Zheng; Tao, Yuxin; Zhu, Kongyang; Jacques, Guillaume; Ryder, Robin J.; de la Fuente, José Andrés Alonso; Antonov, Anton; Xia, Ziyang; Zhang, Yuxuan; Ji, Xiaoyan; Ren, Xiaoying; He, Guanglin; Guo, Jianxin; Wang, Rui; Yang, Xiaomin; Zhao, Jing; Xu, Dan; Gray, Russell D.; Zhang, Menghan; Wen, Shaoqing; Wang, Chuan-Chao; Pellard, Thomas (12. junij 2022). »Triangulation fails when neither linguistic, genetic, nor archaeological data support the Transeurasian narrative«. bioRxiv 10.1101/2022.06.09.495471.

[10] Helimski, E (2004). "Die Sprache(n) der Awaren: Die mandschu-tungusische Alternative". Proceedings of the First International Conference on Manchu-Tungus Studies, Vol. II: 59–72.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

Spletne zbirke normativne kontrole
Mednarodno	GND FAST
Nacionalno	Francija podatki BnF Španija Latvija
Drugo	IdRef