Trnovski most

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Trnovski most, Ljubljana)
Skoči na: navigacija, iskanje
Trnovski most
Trnovski most
Most leta 2012
Prehod Gradaščica
Lokacija med Krakovim in Trnovim, Ljubljana
Arhitekt Jože Plečnik
Material železobeton, obdan s kamnom
Skupna dolžina 20 m
Število lokov 1
Začetek gradnje 1929
Konec gradnje 1932
Koordinati 46°02′36″N 14°30′07″E / 46.0434°N 14.502°E / 46.0434; 14.502Koordinati: 46°02′36″N 14°30′07″E / 46.0434°N 14.502°E / 46.0434; 14.502
Ljubljana - Trnovski most
Zemljevid Ljubljane
Zemljevid Ljubljane
Lega na zemljevidu Ljubljane
Lokacija Mestna občina Ljubljana
RKD št. 5648 (opis enote)[1]
Razglasitev NSDP 18. julij 2009

Trnovski most je most preko reke Gradaščice, ki povezuje ljubljanska mestna predela Krakovo in Trnovo. Nahaja se pred vhodom v Trnovsko cerkev. Današnji most je bil zgrajen med letoma 1929 in 1932 po načrtih Jožeta Plečnika in je osrednja arhitektova točka preureditve obrežij Gradaščice.

Most je širok 20 metrov, ob straneh obložen s podpeškim apnencem, s koncev mostnic pa so postavljene štiri nizke piramide. Sredino vzhodne mostnice krasi vitek obelisk, njemu nasproti je nameščen kip sv. Janeza Krstnika, delo kiparja Nikolaja Pirnata. Kip in most je blagoslovil župnik Fran Saleški Finžgar na kresno nedeljo leta 1932. Most poleg svoje osnovne funkcije predstavlja tudi podaljšek trga pred cerkvijo, piramide, ki ga krasijo, so podobne oblike kot zvonika cerkve. Brezov drevored, ki je na mostu zasajen, predstavlja urbanistično posebnost glede na ostale mostove v evropskem in svetovnem merilu. Trnovski most je z obeh strani obložen z grobo obdelanimi kamnitimi kladami. Na krakovski strani je v njegovo pročelje vdelana kamnita plošča z napisom Krakovo, na trnovski strani Trnovo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Trnovski most in Trnovska cerkev leta 1895

Med starejše omembe mostu sodi Valvasorjev opis (XI 667). Emonska cesta je bila v povezavi s trnovskim mostom edina kopna zveza Trnovega in Krakovega z obzidanim notranjim mestom. (Ob obrežju Ljubljanice ju je od mesta ločil Zoisov graben). Predniki sedanjega mostu so bili leseni in ozki, do leta 1875 opremljeni ob zahodni ograji s kapelico. Zadnji leseni most se 3. maja 1875 je zaradi trhlosti udrl. Ko se je zgodila nesreča, je izvošček podrl mostnico in padel s konjem in gospo, ki jo je vozil, v reko. Nato je mesto postavilo nov most, ki je bil oprt na kamnite podstavke. Ta je stal le malo časa, ker je bil leta 1932 postavljen železobetonski, ki stoji še danes.

Ob zahodni strani mostu je bilo do regulacije Gradaščice konjsko kopališče. Iz mesta so zlasti ob nedeljah zjutraj prignali konje, jih prevajali po vodi in snažili. Kmetje, ki so vozili lahke vozove na poti po mrvo in otavo navadno niso vozili čez most, temveč so krenili z živino in vozmi v Gradaščico, da so se konji napojili in ohladili. Z obeh bregov sta namreč držali do vode strmi ulici, ki sta danes zasuti. Na prostoru bivšče ulice pred trnovskim župniščem je bil po Plečnikovih načrtih urejen majhen park. Danes so v njem doprsni kipi štirih slovenskih impresionističnih slikarjev.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 5648". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Vrhovnik, Ivan: Trnovska župnija v Ljubljani. Učiteljska tiskarna v Ljubljani, 1933, str. 214