Lepa griva
| Lepa griva | |
|---|---|
_Qu%C3%A9l_95684.jpg)
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Gomphales (žilolistarji) |
| Družina: | Gomphaceae (žilolistarke) |
| Rod: | Ramaria (grive) |
| Vrsta: | R. formosa
|
| Dvočlensko ime | |
| Ramaria formosa | |
| Sinonimi[1] | |
Lepa griva (znanstveno ime Ramaria formosa) je gliva, ki spada v rod griv. Znana je tudi pod starejšim slovenskim poimenovanjem tribarvna griva.
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Lepa griva ima koralasto razraščeno plodišče, ki zraste do 20 cm visoko. Posamezne veje so stisnjene in se vzpenjajo skoraj vzporedno. Sedla med vejami so v obliki črke U. Barva vej je pri mladih primerkih rumeno rožnate barve, nato postane lososovo oranžna, z dolgimi limonasto rumenimi konicami, zaradi česar je bila imenovana tudi tribarvna griva. Vršički s staranjem postopoma zbledijo.
Meso gob je belo, nespremenljiva, včasih pod povrhnjico rožnato, marmorirano v pogojih visoke vlažnosti in v visokih vejah krhko, v spodnjem delu pa je mehko in kompaktno. Ima neizrazit zeliščni vonj in najprej lahek, blag zeliščni okus, ki zlasti v vrhovih vejic postane kiselkast in grenak.[2]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Lepa griva je razširjena v Evropi in Severni Ameriki. Je mikorizna vrsta in raste v mešanih gozdovih, najpogosteje v bližini bukve.[3]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je rumeno okraste barve. Trosi so elipsoidni, rahlo bradavičasti in merijo 9–12,5 x 4,2–5,5 μm.[2]
Kemične reakcije:
- kalijev hidroksid: oker
- amonijev hidroksid: rjavo oranžna
- fenol: rahlo rožnata[2]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- čopičasta griva (Ramaria stricta) ima kovinski priokus
- cvetoča grmulja (Artomyces pyxidatus) raste na ostankih lesa
- rumena griva (Ramaria flava) je izrazito rumene in citronaste barve
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Lepa griva je strupena. Povzroča gastrointestinalni sindrom in deluje odvajalno, povzroča bolečine in krče v prebavilih. Iz te gobe so izoliali dve učinkovini ramarin A in ramarin B, ki verjetno pripomoreta k opisanim simptomom.[4]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]
_(38312423292).jpg)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »GSD Species Synonymy: Ramaria formosa (Pers.) Quél«. Species Fungorum. CAB International. Pridobljeno 18. novembra 2015.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Franchi, Paolo; Marchetti, Mauro (2021). I funghi clavarioidi in Italia (v italijanščini). A.M.B. Fondazione Centro Studi Micologici. str. 969–979.
- ↑ Nilson S & Persson O (1977). Fungi of Northern Europe 1: Larger Fungi (Excluding Gill-Fungi). Penguin. str. 64. ISBN 0-14-063005-8.
- ↑ Kim, Kwan-Chul; Lee, Ik-Soo; Yoo, Ick-Dong; Ha, Byung-Jo (2015). »Sesquiterpenes from the Fruiting Bodies of Ramaria formosa and Their Human Neutrophil Elastase Inhibitory Activity«. CHEMICAL & PHARMACEUTICAL BULLETIN (v angleščini). Zv. 63, št. 7. str. 554–557. doi:10.1248/cpb.c15-00051. ISSN 0009-2363.