Tri znamenja obstoja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Tri znamenja obstoja so v budizmu tri značilnosti (pali: tilakkhaṇa; sanskrt: trilakṣaṇa), ki si jih delijo vsa čuteča bitja: minljivost (pali: anicca), nezadovoljstvo ali trpljenje (pali: dukkha) in ne-jaz (pali: anattā). Te značilnosti so omenjene v sledečih verzih Dhammapade: 277, 278 in 279.

Opis[uredi | uredi kodo]

Tri znamenja so:[1]

  1. »Vse pogojene stvari so minljive« (sabbe saṅkhāra aniccā)
  2. »Nobena pogojena stvar ne prinaša zadovoljstva« (sabbe saṅkhāra dukkhā)
  3. »Nobena dharma nima jaza« (sabbe dhammā anattā)

Razlaga[uredi | uredi kodo]

Minljivost[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Minljivost.

Minljivost (pali: anicca; sanskrt: anitya) pomeni nestalnost. Vse pogojene stvari (saṅkhāra) so v stanju nenehnega spreminjanja. Podoba neke stvari ima svoj začetek in konec, ko se spreminja iz ene oblike v drugo. Ko list z drevesa pade na tla in se razkraja, se njegov relativni obstoj in videz spremenita, njegovi sestavni deli razpadejo v druge oblike in se morda sčasoma spremenijo v drugo rastlino. Kot odgovor na stalnost budizem uči srednjo pot, izogibanje skrajnostma eternalizma in nihilizma.[2]

Trpljenje[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Dukkha.

Dukkha pomeni nezadovoljstvo, trpljenje, stres. Ker so vse stvari v samsari nestalne, nič na tem svetu ali v umu ne more prinesti trajnega zadovoljstva. Dukkha je torej nezadovoljstvo ali trpljenje, ki ga izkušajo vsa čuteča bitja, ki niso popolno razsvetljena ali osvobojena samsare.[3]

Ne-jaz[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Anatta.

Anattā (sanskrt: anatman) pomeni »ne-jaz« ali odsotnost stalnega, individualnega jaza. Medtem ko se anicca in dukka nanašata na vse pogojene pojave (saṅkhāra), ima anattā širši obseg, ker se nanaša na vse pojave (dharma) brez omejitev.[4][5]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Vpogled v tri znamenja obstoja lahko privede do konca trpljenja (dukkha nirodha — tretja od štirih plemenitih resnic). Buda je učil, da so vsa bitja, ki so pogojena z vzroki minljiva, da trpijo ter da je ne-jaz značilnost vse dharm, kar pomeni, da pojma »jaz« in »moje« ne obstajata tako v pogojnem kot tudi v nepogojnem (nirvāna).[6][7] Osrednja osebnost budizma, Siddhārtha Gautama, je dosegel nirvano (pali: nibbāna) in prebujenje kot rezultat dolgotrajne meditacije in tako postal Buda Šakjamuni. S sposobnostjo modrosti je Buda neposredno izkusil, da imajo vsi pogojeni pojavi te tri lastnosti.[8]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Walsh 1995, str. 30.
  2. The Buddhist Publication Society. "The Three Basic Facts of Existence". Pridobljeno dne 2015-08-08. 
  3. "Dukkha". Access to Insight. Pridobljeno dne 10 September 2014. 
  4. Glej: sabbe saṅkhārā aniccā, sabbe saṅkhārā dukkha, sabbe dhammā anattā
  5. SN 22.90, AN 3.136 [AN 3.134], Dhp 20. 277-279
  6. Nārada, The Dhammapada (1978), str. 224.
  7. Bodhi, Bhikkhu (2003). The Connected Discourses of the Buddha: A Translation of the Samyutta Nikaya. Somerville, MA: Wisdom Publications. str. 1457. ISBN 978-0-86171-331-8. 
  8. Dhammapada; kitice 277, 278 in 279
  • Walsh, Maurice (1995), The Long Discourses of the Buddha. A Translation of the Dīgha Nikāya, Wisdom Publications