Tri znamenja obstoja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Tri znamenja obstoja so v budizmu tri značilnosti (pali: tilakkhaṇa; sanskrt: trilakṣaṇa), ki si jih delijo vsa čuteča bitja: minljivost (pali: anicca), nezadovoljstvo ali trpljenje (pali: dukkha) in nesebstvo (pali: anattā). Te značilnosti so omenjene v sledečih verzih Dhammapade: 277, 278 in 279.

Opis[uredi | uredi kodo]

Tri znamenja so:[1]

  1. »Vse pogojene stvari so minljive« (sabbe saṅkhāra aniccā)
  2. »Nobena pogojena stvar ne prinaša zadovoljstva« (sabbe saṅkhāra dukkhā)
  3. »Nobena dharma nima sebstva« (sabbe dhammā anattā)

Razlaga[uredi | uredi kodo]

Minljivost[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Minljivost.

Minljivost (pali: anicca; sanskrt: anitya) pomeni nestalnost. Vse pogojene stvari (saṅkhāra) so v stanju nenehnega spreminjanja. Podoba neke stvari ima svoj začetek in konec, ko se spreminja iz ene oblike v drugo. Ko list z drevesa pade na tla in se razkraja, se njegov relativni obstoj in videz spremenita, njegovi sestavni deli razpadejo v druge oblike in se morda sčasoma spremenijo v drugo rastlino. Kot odgovor na stalnost budizem uči srednjo pot, izogibanje skrajnostma eternalizma in nihilizma.[2]

Trpljenje[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Dukkha.

Dukkha pomeni nezadovoljstvo, trpljenje, stres. Ker so vse stvari v samsari nestalne, nič na tem svetu ali v umu ne more prinesti trajnega zadovoljstva. Dukkha je torej nezadovoljstvo ali trpljenje, ki ga izkušajo vsa čuteča bitja, ki niso popolno razsvetljena ali osvobojena samsare.[3]

Nesebstvo[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Anattā.

Anattā (sanskrt: anatman) pomeni »nesebstvo« ali odsotnost stalnega, individualnega jaza. Medtem ko se anicca in dukka nanašata na vse pogojene pojave (saṅkhāra), ima anattā širši obseg, ker se nanaša na vse pojave (dharma) brez omejitev.[4][5]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Vpogled v tri znamenja obstoja lahko privede do konca trpljenja (dukkha nirodha — tretja od štirih plemenitih resnic). Buda je učil, da so vsa bitja, ki so pogojena z vzroki minljiva, da trpijo ter da je nesebstvo značilnost vse dharm, kar pomeni, da pojma »jaz« in »moje« ne obstajata tako v pogojnem kot tudi v nepogojnem (nirvāna).[6][7] Osrednja osebnost budizma, Siddhārtha Gautama, je dosegel nirvano (pali: nibbāna) in prebujenje kot rezultat dolgotrajne meditacije in tako postal Buda Šakjamuni. S sposobnostjo modrosti je Buda neposredno izkusil, da imajo vsi pogojeni pojavi te tri lastnosti.[8]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Walsh 1995, str. 30.
  2. The Buddhist Publication Society. "The Three Basic Facts of Existence". Pridobljeno dne 2015-08-08.
  3. "Dukkha". Access to Insight. Pridobljeno dne 10 September 2014.
  4. Glej: sabbe saṅkhārā aniccā, sabbe saṅkhārā dukkha, sabbe dhammā anattā
  5. SN 22.90, AN 3.136 [AN 3.134], Dhp 20. 277-279
  6. Nārada, The Dhammapada (1978), str. 224.
  7. Bodhi, Bhikkhu (2003). The Connected Discourses of the Buddha: A Translation of the Samyutta Nikaya. Somerville, MA: Wisdom Publications. str. 1457. ISBN 978-0-86171-331-8.
  8. Dhammapada; kitice 277, 278 in 279
  • Walsh, Maurice (1995), The Long Discourses of the Buddha. A Translation of the Dīgha Nikāya, Wisdom Publications