Trg Unità, Trst

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Trg Unità (Trst))
Jump to navigation Jump to search
Tržaška občinska palača ponoči

Trg Unità (slovensko: Edinost) je glavni trg mesta Trst v Italiji. V zadnjih desetletjih uradno imenuje Unita' d'Italia (Edinost Italije), a njegovo starejše ime, ki ga še vedno včasih uporabljajo stari Tržačani ter Slovenci sploh, je enostavno Piazza Grande oz. Veliki Trg, mladina pa ga je začela nedavno imenovati le Piazza, Trg.

Lega in opis[uredi | uredi kodo]

Trg leži ob obali, na skrajnem koncu Tržaškega zaliva. Upravičeno ga imenujejo Veliki Trg, saj je dejansko zelo obširen, trenutno je šesti največji trg v Italiji, a zgleda še večji zaradi odprte lege, ki ga nekako podaljšuje s pomolom Audace in z odprtim morjem. Nasproti morja je trg zaprt z Občinsko palačo, na straneh pa s palačami, ki gotovo spadajo med najlepše v mestu: Modello, Stratti in Vladna palača na desni občine, Pitteri, Vanoli in Lloyd na levi. Na trgu samem stojita Mazzolenijeva fontana in Karlov stolp. Ob obali poteka ena od glavnih prometnic, ki povezuje obalno cesto iz Italije z avtocesto proti Istri. Ob robu ceste zaključujeta trg dva ogromna stebra zastavonosilca.

Kratka zgodovina[uredi | uredi kodo]

Vladna palača

Trg je bil v zgodovini večkrat predelan. Prvotni srednjeveški trg je bil precej manjši, saj ga je proti morju zapiralo obzidje in v dobi 1375-1380 celo gradič Amarina, ki so ga bili postavili Benečani za nadziranje mestne pomorske trgovine. Vse do poznega osemnajstega stoletja je stal pristaniški stolp na obali, zapor in mestna konjarna na eni strani in takrat največji mestni hotel na drugi strani trga. Tudi staro gledališče je bilo tukaj. Iz tega stoletja sta ostala monumentalna fontana in spomenik Karla VI. pred palačo Pitteri.

V začetku dvajsetega stoletja se je začel trg razvijati in je postopoma dobil današnjo obliko. Najprej je bilo porušeno vse, kar je še stalo ob morju, in obala je bila utrjena in pokrita z manjšim parkom, nato sta bila leta 1920 oba dela združena. Tako je nastal velik trg (16.000 m²), ki je bil poslej prizorišče vseh pomembnih dogodkov mesta. Ob prehodu v enaindvajseto stoletje je bil trg obnovljen in tlakovan.

Drogovi zastavonosilci[uredi | uredi kodo]

Trieste 042.jpg

Leta 1930 je kipar in arhitekt Attilio Selva ločil prometno cesto od trga s postavitvijo dveh mogočnih drogov, na katere se izobešajo zastave ob praznikih in slovesnih prilikah. Drogova sta posvečena spominu vojaških vozačev, ki so padli v prvi svetovni vojni. Njih podobe izstopajo v bronastih podstavkih visokih stebrov.

Karlov stolp[uredi | uredi kodo]

Ko je leta 1728 cesarski kurir najavil obisk Karla VI., so se mestni upravitelji zavedli, da še niso postavili spomenika svojemu dobrotniku. V veliki naglici je Giorgio Sailer izdelal leseni kip cesarja, ki v popolni vojaški uniformi, z žezlom v roki in z elegantno lasuljo na glavi kaže na pristanišče, kateremu je bil podelil pravico do proste luke. Medtem so v lipiškem kamnolomu izklesali devet metrov visok steber in – kot poročajo takratne kronike – 43 parov volov ga je privleklo v mesto. Pozneje je bil kip izklesan iz kamna in steber je bil dvignjen na podstavek, ki je zelo podoben jonskim kapitlom sosednje palače Pitteri.

Fontana štirih celin[uredi | uredi kodo]

Fontana Mazzoleni.jpg

Imenujemo jo tudi Mazzolenijeva fontana po njenem stvaritelju (Giovanni Domenico Mazzoleni iz Bergama v Italiji). Prvotno je bila postavljena leta 1751 v središče trga kot zaključek mestnega vodovoda, ki ga je dala zgraditi Marija Terezija na podlagi stare rimske kanalizacije za pitno vodo. Sestoji iz piramide kraških kamnov, iz katerih priteka voda. Na voglih piramide so alegorično upodobljene štiri takrat poznane celine in zanje značilne živali. Na vrhu piramide sta kipa, ki predstavljata Mesto Trst in Trgovino. Odkritje tega spomenika je bilo tak praznik za mesto, da je baje dva dni pritekalo vino namesto vode. Ob priliki Mussolinijevega obiska leta 1938 je bila fontana podrta, ker je bil prostor pred občinsko palačo potreben za ogromen slavnostni oder. Vsak kamen posebej je bil pazljivo oštevilčen in vse skupaj je bilo »začasno« uskladiščeno vse do leta 1968, ko je fontana spet prišla na trg in je dobila mesto pred palačo Pitteri. Leta 2004 so jo spet postavili pred občinsko palačo, kjer je bila prvotno nameščena.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Koordinati: 45°39′00″N 13°46′04″E / 45.65000°N 13.76778°E / 45.65000; 13.76778