Pojdi na vsebino

Transpapuanska cesta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Transpapuanska cesta
Jalan Raya Trans-Papua
Osnovni podatki
Dolžina4325 km
Glavni cestni razcepi
Konec: JugMerauke, Južna Papua
Konec: severSorong, Jugozahodna Papua
Lokacija
DržaveIndonezija
Province
Večja mesta
Cestno omrežje

Transpapuanska cesta (indonezijsko Jalan Raya Trans-Papua) je skupno ime za 12 cestnih odsekov čez Zahodno Novo Gvinejo v Indoneziji, ki je na otoku Nova Gvineja. Cesta se razteza od Soronga do Meraukeja v skupni dolžini 4325 km, ponekod pa je še v gradnji.[1] Do marca 2017 je bilo dokončanih 3850 km cest,[2] gradnja vseh cest pa naj bi se končala leta 2018, vendar je bila gradnja konec leta 2018 zaradi oboroženega spopada zavlečena.

Do leta 2019 je bilo očiščenih približno 90 % trase, asfaltirane trase je zelo malo, mostovi pa pogosto manjkajo.[3]

Dokončani cestni odseki vključujejo 884 od 1068 km dolge mejne ceste Indonezije s Papuansko Novo Gvinejo.[4] Maja 2017 je bilo načrtovano, da bodo preostali deli ceste, vključno s 7000 metri mostov, dokončani v letih 2017 in 2018,[5] čeprav vsa cesta še ni bila asfaltirana. Oktobra 2020 je bila cesta le še 200–300 km od dokončanja.[6]

Cestni odseki

[uredi | uredi kodo]

V Zahodni Papui in Jugozahodni Papui

[uredi | uredi kodo]
Neasfaltirani odsek Sorong-Maybrat-Manokwari avtoceste Trans-Papua, Zahodna Papua

V Zahodni Papui so štirje cestni odseki:[1]

V Papui, osrednji Papui, visokogorski Papui in južni Papui

[uredi | uredi kodo]
Asfaltiran odsek avtoceste Trans-Papua, ki povezuje Deiyai ​​in Mimiko

V Papui je 8 cestnih odsekov s skupno dolžino 2345,40 km; od tega do konca oktobra 2019 le še 31,96 km ni bilo povezanih. 874,45 km povezanih odsekov je asfaltiranih, 1465,46 km pa še ni asfaltiranih.[7]

Odsek I: Kvvatisore-Nabire, 208,10 kilometrov (Osrednja Papua) Odsek II: Nabire-Vagete-Enarotali, 275,50 kilometrov (Osrednja Papua) Odsek III: Enarotali-Ilaga-Mulia-Wamena, 469,48 kilometrov (Osrednja Papua-Visoka Papua) Odsek IV: Wamena-Elelim-Džajapura, 447,22 kilometrov (Visoka Papua-Papua) Odsek V: Wamena-Habema-Kenjam-Mumugu, 271,60 kilometrov (Visoka Papua-Južna Papua) Odsek VI: Kenjam-Dekai, 217,90 kilometrov (Visoka Papua) Odsek VII: Dekai-Oksibil, 231,60 kilometrov (Visoka Papua) Odsek VIII: Vagete-Timika 224,00 kilometrov (Osrednja Papua)

Vpliv

[uredi | uredi kodo]

Cestne povezave so odprle dostop do številnih izoliranih območij v provinci Papua, kar prej ni bilo mogoče.[8] Po Mongabayevih besedah ​​​​cesta sicer koristi domačinom Papuancem v smislu dostopnosti blaga in dostopa do zdravstvenih ustanov, vendar ima lahko tudi škodljive posledice, kot so odpiranje poti za nezakonito sečnjo, krepitev stikov med več plemeni, kar bi lahko privedlo do plemenskih konfliktov, in ekonomsko prevladovanje prej izoliranih mest in vasi v večjih mestih.[9] Analitik javnih politik Agus Pambagio je trdil, da bi moral gradnjo svetovati antropolog, da bi se upoštevali kulturni dejavniki.[10] Obstaja tudi bojazen, da bi cesta poškodovala narodni park Lorentz, ki je zaščiteno naravno območje.[11] Papuanski guverner Lukas Enembe je kritiziral gradnjo ceste in dejal, da ceste domačini Papuanci »večinoma niso uporabljali«.[12] Oboroženo krilo Gibanja svobodne Papue je gradnjo ceste zavrnilo, češ da se »uporablja v vojaške namene«.[13][14]

Incident

[uredi | uredi kodo]

Med gradnjo ceste so vojaki Narodnoosvobodilne vojske Zahodne Papue (TPNPB) ubili najmanj 20 gradbenih delavcev v Ndugi,[15] ki so trdili, da je bila cesta namenjena vojaškemu izvajanju in ne gospodarski koristi ter da so jo zgradili vojaški pripadniki, preoblečeni v civilne delavce.[14] Od decembra 2018 je bil projekt zaradi varnostnih pomislekov začasno prekinjen.[16] Konec januarja 2019, približno dva meseca po napadu, so vodje projekta dejali, da se bo gradnja nadaljevala z uporabo bojnih inženirjev indonezijske vojske.[17] Približno mesec dni pozneje, marca, so se vojaki TPNPB vrnili in ubili tri indonezijske vojake.[18]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 Kaway, Rikardo. »Jalan Trans Papua Telah Dibangun, Tudingan Natalius Pigai Keliru«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. marca 2017. Pridobljeno 10. marca 2017.
  2. ↑ »Trans-Papua road set to be completed next year«. The Jakarta Post. 7. marec 2017.
  3. ↑ William Laurance (17. januar 2019). »A Highway Megaproject Tears at the Heart of New Guinea's Rainforest«. Yale School of the Environment. Pridobljeno 10. septembra 2025.
  4. ↑ Rahadian, Taufik (7. marec 2017). Subagja, Indra (ur.). »Jalan Trans Papua Membentang di Atas Pegunungan«. kumparan (v indonezijščini). Pridobljeno 19. marca 2023.
  5. ↑ Hidayati, Nurul (10. maj 2019). Muslimah, Salmah (ur.). »Trans Papua, Membelah Gunung Menuruni Lembah«. kumparan (v indonezijščini). Pridobljeno 19. marca 2023.
  6. ↑ Elisabeth, Asrida (5. oktober 2020). »Jalan Trans Papua Hampir Semua Terhubung, Dampak bagi Orang Papua dan Lingkungan?«. Mongabay. Pridobljeno 7. decembra 2020.
  7. ↑ Alexander, Hilda, ur. (28. oktober 2019). »Tinggal 31,96 Kilometer Lagi, Seluruh Trans Papua Tersambung«.
  8. ↑ Strangio, Sebastian (27. julij 2021). »Adriana Elisabeth on the Conflict in West Papua«. thediplomat.com (v ameriški angleščini). Pridobljeno 3. avgusta 2021.
  9. ↑ Nauly, Yacob (26. marec 2019). »Warga Sorong Rasakan Manfaat Jalan Trans Papua Sorong-Merauke«. SUARAKARYA.ID (v ameriški angleščini). Pridobljeno 21. maja 2021.
  10. ↑ Fadli, Ardiansyah (15. marec 2021). Alexander, Hilda (ur.). »Antropolog Harus Dilibatkan, Jangan Sampai Jalan Trans-Papua Jadi Karpet Merah buat Pembalak Liar«. KOMPAS.com (v indonezijščini). Pridobljeno 21. maja 2021.
  11. ↑ Demianus, Jimmy (1. oktober 2020). »Catatan Untuk Pembangunan Jalan Trans Papua«. kumparan (v indonezijščini). Pridobljeno 21. maja 2021.
  12. ↑ Sadikin, Rendy Adrikni (23. avgust 2019). »Lukas Enembe: Jalan Trans Papua Bukan untuk Orang Papua«. suara.com (v indonezijščini). Pridobljeno 19. marca 2023.
  13. ↑ Suripati, Chanry Andrew (5. december 2018). »OPM Tak Mau Pembangunan Jalan Trans Papua tapi Ingin Kemerdekaan : Okezone News«. news.okezone.com/ (v indonezijščini). Pridobljeno 21. maja 2021.
  14. 1 2 Davidson, Helen (5. december 2018). »West Papua: conflicting reports surround attack that killed up to 31«. he Guardian.
  15. ↑ Tehusijarana, Karina Maharani (7. december 2018). »Papua mass killing: What happened«. The Jakarta Post (v angleščini). Pridobljeno 13. decembra 2018.
  16. ↑ Belau, Arnold (4. december 2018). »Trans-Papua road project suspended amid worsening security«. The Jakarta Post (v angleščini). Pridobljeno 13. decembra 2018.
  17. ↑ »Indonesian military to complete Trans-Papua Highway«. Radio New Zealand. 30. januar 2019. Pridobljeno 7. decembra 2020.
  18. ↑ »TNI soldiers killed in clash with West Papua liberation army«. Jakarta Post. 8. marec 2019. Pridobljeno 7. decembra 2020.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Transpapuanska_cesta&oldid=6740279«