Transhimalaja
| |
|---|---|
 Del gorovja Njenčen Tanglha v Transhimalaji | |
| Najvišja točka | |
| Vrh | Mount Njenčen Tanglha |
| Nadm. višina | 7.162 m |
| Koordinate | 31°N 91°E / 31°N 91°E |
| Dimenzije | |
| Dolžina | 1.600 km |
| Geografija | |
| Zvezna država | Tibet |
| Koordinate gorovja | 30°23′00″N 90°34′31″E / 30.383427°N 90.5752890°E{{#coordinates:}}: ne more imeti več kot ene primarne značke na stran |
| Gorovje | Alpidska orogeneza, Tibetanska planota (obseg oboda) |
Transhimalaja ali gorje Gangdise – Njenčen Tanglha (kitajsko: 冈底斯-念青唐古拉山脉; pinjin: Gāngdǐsī-Niànqīngtánggǔlā Shānmài) je 1600 kilometrov dolgo gorovje na Kitajskem, v Indiji in Nepalu, ki se razteza v smeri zahod-vzhod vzporedno z glavnim himalajskim gorovjem. Transhimalaja, ki je severno od reke Yarlung Tsangpo na južnem robu Tibetanske planote, je sestavljena iz gorovja Gangdise na zahodu in gorovja Njenčen Tanglha na vzhodu.
Ime Transhimalaja je uvedel švedski geograf Sven Hedin v začetku 20. stoletja.[1] Transhimalajo je leta 1952 v časopisu Columbia Lippincott Gazetteer opisal kot »slabo definirano gorsko območje« »brez označene grebenske črte ali osrednje poravnave in brez delitve z rekami«. Na sodobnejših zemljevidih je gorovje Kailas (Gangdise ali Kang-to-sé Šan) na zahodu prikazano ločeno od gorovja Njenčen Tanglha na vzhodu.[2]
Geologija
[uredi | uredi kodo]Transhimalaja se geološko razlikujejo od drugih himalajskih gorovij. Verjetno je nastala s subdukcijo sedimentov zaradi trka Indijske in Evrazijske plošče. Soglasje različnih metod datiranja kaže, da so starejši deli tega gorovja nastali v zgornji kredi (82–113 milijonov let), mlajša območja pa v eocenu (40–60 milijonov let).[3]
Podnebje
[uredi | uredi kodo]Transhimalaja imajo na splošno hladno, sušno gorsko podnebje. Na primer, regija Spiti v Himačal Pradešu v Indiji ima letno količino padavin približno 170 mm. Vendar pa študije v okrožju Mustang v Nepalu kažejo, da podnebne spremembe segrevajo Transhimalajo s hitrostjo približno 0,13 stopinje na leto.[4]
Biotska raznovrstnost
[uredi | uredi kodo]Transhimalaja ima na splošno nizko biotsko raznovrstnost (in rastlinski pokrov) in je razvrščena kot suha alpska stepa. Vendar pa je študija v regiji Spiti odkrila 23 zdravilnih rastlin. Prejšnje raziskave v tej regiji so odkrile skupno več kot 800 vrst žilnih rastlin.[5]
Transhimalaja je dom nekoč ogroženega snežnega leoparda, risa, himalajskega volka (Canis lupus chanco), navadne lisice in tibetanske lisice (Vulpes ferrilata). Med avtohtone rastlinojede živali spadajo argali, goa (Procapra picticaudata), urial, kiang (Equus kiang), sibirski kozorog (Capra sibirica), jak in baral (Pseudois nayaur).
Konflikti in ohranjanje narave
[uredi | uredi kodo]Himalajski volk, snežni leopard in ris so glavni plenilci živine v indijski regiji Ladak. Njihov najpogostejši plen so bile koze, ovce, jaki in konji.[6] V Mustangu v Nepalu naraščajoče temperature in upadanje snežnih padavin zmanjšujejo površino, ki je na voljo za kmetijstvo, zaradi česar se vaščani silijo v selitev ter zmanjšujejo travnike in gozdne površine. To je privedlo tudi do selitve baralov na nižje nadmorske višine, kjer plenijo pridelke. To posledično privablja snežne leoparde v človeška naselja, kjer plenijo živino.[7]
Po drugi strani pa živina izpodriva številne divje rastlinojede živali.[8] Zgodovinska analiza kaže, da je Transhimalaja v zadnjem tisočletju človeškega bivanja izgubila štiri divje rastlinojede živali.[9] Številni deli Transhimalaje so zdaj ohranjeni. Med njimi so narodni gozdni park Kangrinbočê na Kitajskem, narodni park dolina Pin (675 km2) in zatočišče za divje živali Kibber (1400 km2) v Indiji ter deli varstvenega območja Anapurna (7629 km2) v Nepalu. Poleg varovanja biotske raznovrstnosti je bilo ugotovljeno tudi, da obnova avtohtonih transhimalajskih travnikov v tleh ujame več ogljika, kar blaži podnebne spremembe.[10]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Hedin, Sven (1910). Trans-Himalaya. Nature, pp. 367–369.
- ↑ Allen 2013, str. 142.
- ↑ Debon, Francois (1986). »The Four Plutonic Belts of the Transhimalaya-Himalaya: a Chemical, Mineralogical, Isotopic, and Chronological Synthesis along a Tibet-Nepal Section«. Journal of Petrology. 27 (1): 219–250. CiteSeerX 10.1.1.1018.511. doi:10.1093/petrology/27.1.219. Pridobljeno 22. junija 2022.
- ↑ Aryal, Achyut (2013). "Impact of climate change on human-wildlife-ecosystem interactions in the Trans-Himalaya region of Nepal" (PDF). Theor Appl Climatol. 115 (3–4). Wien: Springer-Verlag: 517. Bibcode:2014ThApC.115..517A. doi:10.1007/s00704-013-0902-4. S2CID 120932741. Retrieved 22 June 2022.
- ↑ Kala, Chandra Prakash (2000). »Status and conservation of rare and endangered medicinal plants in the Indian trans-Himalaya«. Biological Conservation. 93 (3): 371–9. Bibcode:2000BCons..93..371K. doi:10.1016/S0006-3207(99)00128-7.
- ↑ Namgail, Tsewang (2007). »Carnivore-Caused Livestock Mortality in Trans-Himalaya«. Environ Manage. 39 (4). Springer: 490–496. doi:10.1007/s00267-005-0178-2. PMID 17318699. S2CID 30967502.
- ↑ Aryal, Achyut (2013). »Impact of climate change on human-wildlife-ecosystem interactions in the Trans-Himalaya region of Nepal« (PDF). Theor Appl Climatol. 115 (3–4). Wien: Springer-Verlag: 517. Bibcode:2014ThApC.115..517A. doi:10.1007/s00704-013-0902-4. S2CID 120932741. Pridobljeno 22. junija 2022.
- ↑ Mishra, Charudutt (2004). »Competition between domestic livestock and wild bharal Pseudois nayaur in the Indian Trans-Himalaya«. Journal of Applied Ecology. 41 (2). British Ecological Society: 344–354. Bibcode:2004JApEc..41..344M. doi:10.1111/j.0021-8901.2004.00885.x.
- ↑ Mishra, Charudutt (2002). »A theoretical analysis of competitive exclusion in a Trans-Himalayan large-herbivore assemblage«. Animal Conservation. 5 (3): 251–258. Bibcode:2002AnCon...5..251M. doi:10.1017/S1367943002002305. S2CID 55372179.
- ↑ Wang, Dangjun (2022). »Responses of soil microbial metabolic activity and community structure to different degraded and restored grassland gradients of the Tibetan Plateau«. Frontiers in Plant Science. 13: 770315. doi:10.3389/fpls.2022.770315. PMC 9024238. PMID 35463442.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: številka članka kot številka strani (povezava)
Viri
[uredi | uredi kodo]- Allen, Charles (17. januar 2013). A Mountain in Tibet: The Search for Mount Kailas and the Sources of the Great Rivers of Asia. Little, Brown Book Group. ISBN 978-1-4055-2497-1. Pridobljeno 7. februarja 2015.
- Le Fort, P.; Cronin, V. S. (1. september 1988). »Granites in the Tectonic Evolution of the Himalaya, Karakoram and Southern Tibet«. Philosophical Transactions of the Royal Society of London. Series A, Mathematical and Physical Sciences. 326 (1589): 281–299. Bibcode:1988RSPTA.326..281F. doi:10.1098/rsta.1988.0088. S2CID 202574726.