Toto (glasbena skupina)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Toto
Portret
Osnovni podatki
Izvor Los Angeles, Kalifornija, ZDA
Slogi rock, pop, progresivni rock
Leta delovanja 1977–2008, 2010–danes
Založba Columbia Records, Frontiers Records, Toto
Povezani
ustvarjalci
Boz Scaggs, Steely Dan, Larry Carlton, Pink Floyd, Michael Jackson, Quincy Jones, The Jacksons, Eric Clapton, Paul McCartney, James Newton-Howard, Miles Davis, Michael McDonald, Eagles, Yes, George Harrison, Eddie Van Halen, Los Lobotomys, Chicago, Yoso, Ringo Starr & His All-Starr Band
Spletna stran totoofficial.com
Člani Steve Lukather
David Paich
Steve Porcaro
Joseph Williams
Nekdanji člani Jeff Porcaro
Bobby Kimball
David Hungate
Mike Porcaro
Fergie Frederiksen
Jean-Michel Byron
Simon Phillips
Greg Phillinganes
Keith Carlock

Toto je ameriška rock skupina, ustanovljena leta 1977 v Los Angelesu, Kalifornija. Trenutni člani zasedbe so Joseph Williams (vokal), David Paich (klaviature, vokal), Steve Porcaro (klaviature), Steve Lukather (kitara, vokal), Leland Sklar (bas) in Shannon Forrest (bobni). Skupina je znana po svojem »soft rock« glasbenem slogu z elementi popa, rocka, funka, progresivnega rocka, hard rocka, bluesa in jazza.

David Paich in Jeff Porcaro sta kot studijska glasbenika skupaj igrala na številnih albumih in se odločila za ustanovitev skupine. Pridružili so se jima še David Hungate, Steve Lukather, Steve Porcaro in Bobby Kimball. Skupina je postala medijsko znana po izdaji prvega albuma Toto leta 1978. Z izdajo njihovega najboljšega albuma, Toto IV leta 1982, je postala ena izmed skupin z največ prodanimi ploščami tistega časa. Njihove najbolj znane skladbe, ki so osvojile vrhove glasbenih lestvic, so »Hold the Line«, »Rosanna« in »Africa«. Skozi leta je prišlo do številnih menjav v zasedbi. Hungate je skupino zapustil leta 1982, Kimball pa leta 1984, vendar se je leta 1998 skupini ponovno pridružil in ostal njen član do leta 2008. Jeff Porcaro je umrl leta 1992 zaradi srčnega infarkta. Hungate se je kasneje še enkrat pridružil skupini kot gostujoči glasbenik na turnejah in kasneje zopet kot redni član. Leta 2008 je Lukather zapustil Toto, ostali člani pa so se razšli. Poleti 2010 se je skupina ponovno združila in odšla na krajšo evropsko turnejo, a brez Mika Porcara, ki je zaradi zdravstvenih težav prenehal z glasbenim udejstvovanjem.[1]

Skupina je izdala skupno 17 albumov in jih prodala v več kot 40 milijonih izvodov.[2] Osvojila je več grammyjev in bila leta 2009 sprejeta v Glasbeni hram slavnih.[3]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Začetki (1977)[uredi | uredi kodo]

Toto v Londonu leta 1982; od leve proti desni: Steve Porcaro, Jon Smith, Bobby Kimball, Steve Lukather, Lenny Castro, Jeff Porcaro

Člani skupine Toto so kot studijski glasbeniki sodelovali na številnih ploščah pri izvajalcih, kot so Steely Dan, Boz Scaggs,[4] Sonny and Cher[5] in številnih drugih. Klaviaturist David Paich, sin studijskega glasbenika Martyja Paicha, je kot studijski glasbenik igral z bobnarjem Jeffom Porcarom, ki ga je spoznal v srednji šoli. Skupaj sta igrala v srednješolski glasbeni skupini »Rural Still Life«, Paich pa je želel z njim ustanoviti lastno skupino. Vanjo sta povabila Davida Hungatea, ki je bil prav tako studijski glasbenik. Kasneje sta v skupino povabila še kitarista Steva Lukatherja in Jeffovega brata, klaviaturista Steva Porcara. Z dodatnim prihodom pevca Bobbyja Kimballa je začela skupina leta 1977 ustvarjati svoj prvi album, potem ko je podpisala pogodbo z založbo Columbia Records.

Ime skupine in prvi album (1977–1979)[uredi | uredi kodo]

Po anekdoti naj bi Jeff Porcaro po prvih snemanjih s skupino v studiju na skupinine posnetke napisal »Toto«, da bi posnetke lažje razločil od drugih. V začetku 80. let so člani skupine dejali, da so jo imenovali po psu iz Čarovnika iz Oza.[6] Po zaključku snemanja prvega albuma skupina še vedno ni imela imena. David Hungate je predlagal »In Toto« kar v latinščini pomeni »vseobsegajoč«. Ker so člani skupine sodelovali s številnimi izvajalci različnih glasbenih zvrsti, so ime »Toto« sprejeli za svojega.

Po izdaji albuma Toto, se je ta hitro vzpel po lestvici. Popularen je postal na račun hita »Hold the Line«, kot tudi dveh visoko uvrščenih skladb »I'll Supply the Love« in »Georgy Porgy«. Skupina je postala medijsko prepoznavna in je bila nominirana za grammyja za najboljšega novega izvajalca. V začetku leta 1979 se je skupina odpravila na prvo ameriško turnejo za promocijo albuma Toto.[7] Na turnejo sta z njimi šla še dva dodatna glasbenika, Tom Kelly (kitara, vokal) in Lenny Castro (tolkala).

Hydra in Turn Back (1980–1981)[uredi | uredi kodo]

Kimball in Lukather na koncertu leta 2007

Po zaključku prve turneje je skupina začela pripravljati nov album Hydra, s hit singlom »99« (inspiracija za skladbo je bil film THX 1138), ki je izšel konec leta 1979.[8] Skoraj 30 let kasneje je Steve Lukather priznal, da je kljub njeni popularnosti skladbo »99« sovražil in je to zanj ena od najmanj priljubljenih skladb skupine. Kmalu nato so jo zato prenehali izvajati na koncertih, vse do turneje ob 35. obletnici skupine. Skupina je prav tako posnela nekaj promocijskih glasbenih spotov. Kljub temu, da album Hydra ni doživel medijskega uspeha, je vseeno postal zlat. Po izdaji albuma je skupina odšla na turnejo »Hydra Tour«, ki se je odvijala v Ameriki in Evropi. Turneja je trajala od februarja do junija 1980.[7]

V začetku leta 1981 je skupina izdala tretji album Turn Back, ki je vseboval več kitarskih in manj klaviaturskih vložkov kot prejšnja dva albuma.[9]

15. decembra 1981 je bil Bobby Kimball aretiran zaradi prodaje kokaina policistu pod krinko.[10]

Toto IV (1982)[uredi | uredi kodo]

Mike Porcaro leta 2005 v Nemčiji

Leta 1982 se je začela najuspešnejša doba skupine Toto. Po majhnem zanimanju za ploščo Turn Back je skupina sklenila novo pogodbo z založbo in posnela odlično ploščo. Trikrat platinasti album Toto IV je najuspešnejši album skupine Toto in eden najuspešnejših albumov iz 80-ih let nasploh.[11] Vsi trije singli z albuma (»Rosanna«, »Africa« in »I Won't Hold You Back«) so bili uvrščeni med Top 10 na Billboardovi lestvici. Album se je uvrstil tudi na številne tuje lestvice. »Africa« je dosegla vrh lestvice februarja 1983 in jo je vrtela večina svetovnih radiev, »Rosanna« pa je prejela številne nominacije za grammyje. Toto IV je osvojil šest grammyjev, vključno z grammyjem za skladbo leta (»Rosanna«), album leta (Toto IV) in izvajalca leta. V tem času je Steve Porcaro sicer imel razmerje z igralko Rosanno Arquette, vendar je avtor besedila David Paich dejal, da skladba ne govori o njej.[12] Toto so izdali še singl »Make Believe«, ki je bil tudi precej uspešen, nato pa odšli na turnejo, ki je trajala celo leto.[7]

Isolation (1982–1985)[uredi | uredi kodo]

Kmalu po izdaji Toto IV je basist David Hungate zapustil Toto. Hungate, ki se je leta 1982 preselil v Nashville, se je odpovedal skupini zaradi svoje družine. Zamenjal ga je Stevov in Jeffov brat Mike Porcaro. Glavni pevec Bobby Kimball je vse leto hodil po sodiščih zaradi obtožbe posedovanja drog. 28. maja 1983 je bil spoznan za nedolžnega,[13] a so ga ostali člani leta 1984 kljub temu odpustili.[14] Kasneje tega leta je skupina napisala glasbo za film Dune.[15]

Člani Toto so mesto glavnega pevca ponudili Richardu Pageu (Mr. Mister), ki pa je ponudbo zavrnil. Fergie Frederiksen je tako postal novi glavni vokalist in skupina je z njim posnela album Isolation, ki je izšel novembra 1984.[16] Isolation ni bil tako uspešen kot Toto IV, vendar je vseeno prejel zlato certifikacijo. Turneja Isolation se je začela februarja 1985 in je trajala tri mesece.[7]

Fahrenheit in The Seventh One z Josephom Williamsom (1985–1988)[uredi | uredi kodo]

David Paich med koncertom

Po koncu turneje Isolation je Frederiksen skupino zapustil. Lukather je priznal, da se ostali člani niso najbolje razumeli z njim, ker je imel težave pri snemanju.[17] Skupina je na avdicijo za glavnega pevca povabila Josepha Williamsa, sina znanega filmskega skladatelja Johna Williamsa. Williams je avdicijo opravil in postal njihov novi glavni pevec. Z Josephom Williamsom so Toto posneli album Fahrenheit, ki je izšel oktobra 1986.[18] Album Fahrenheit je bil bolj pop-rockovsko obarvan. »I'll Be Over You« in »Without Your Love« sta postala hit singla. Pri snemanju so sodelovali številni gostujoči glasbeniki: tako so z legendarnim jazzovskim trobentačem Milesom Davisom posneli instrumentalno skladbo »Don't Stop Me Now«, Michael McDonald je prispeval spremljevalni vokal pri skladbi »I'll Be Over You«, pevec Eaglesov Don Henley pa je bil spremljevalni vokalist pri skladbi »Lea«. Po izdaji albuma je skupina odšla še na eno svetovno turnejo. Steve Porcaro je po njenem koncu leta 1987 zapustil Toto, da bi se lahko posvetil filmski glasbi. Fahrenheit je postal zlat 3. oktobra 1994. Steva Porcara ni nihče zamenjal, ker se je skupina odločila, da nadaljuje s petimi člani. Porcaro je kasneje skupini pomagal pri snemanju albumov, prav tako je odšel na njihovo turnejo leta 1988. Po letu 1988 je Davidu Paichu na turnejah pomagal gostujoči glasbenik John Jessel. Leta 1988 je skupina izdala naslednji album The Seventh One.[19] Singl »Pamela« je postal zelo popularen in je bil zadnji njihov singl, ki se je uvrstil med prvih 40 na ameriški lestvici. The Seventh One je postal najuspešnejši album Toto po albumu Toto IV. Promocijska turneja je potekala julija 1988.[7]

Past To Present in Jean-Michel Byron (1988–1990)[uredi | uredi kodo]

Steve Lukather v Osnabrücku, v Nemčiji, leta 2004

Kljub temu, da je bila turneja The Seventh One zelo uspešna, je skupina po končani turneji zamenjala glavnega vokalista Josepha Williamsa. Želeli so si ponovnega sodelovanja s prvim pevcem Bobbyjem Kimballom, vendar je založba vztrajala pri tem, da njihov glavni pevec postane Južnoafričan Jean-Michel Byron. Preden je Byron postal član skupine, je ta posnela skladbo »Goin' Home«, ki jo je odpel Bobby Kimball. Skladba je izšla dosti kasneje na albumu Toto XX: 1977-1997, ki je vseboval še druge prej neizdane skladbe. Po Byronovem prihodu je skupina posnela štiri skladbe, ki so jih dodali kompilacijskemu albumu Past to Present 1977–1990.[20] Toto so nato odšli na turnejo »Planet Earth«, ki je trajala od septembra do decembra 1990. Skupina se z Byronom ni razumela, saj se je med turnejo obnašal zelo vzvišeno in zvezdniško. Kmalu je Byron postal samo spremljevalni vokalist, po koncu turneje pa je bil odpuščen.[21]

V tem obdobju je prišlo na dan, da je nekdanji pevec Bobby Kimball s svojo skupino koncertiral in se predstavljal pod imenom »Toto«.[22] Aprila je bil zaradi obtožb o posedovanju prepovedanih drog aretiran nekdanji pevec Joseph Williams.[23]

Kingdom of Desire in smrt Jeffa Porcara (1991–1992)[uredi | uredi kodo]

Ker so znova ostali brez glavnega vokalista, je kitarist Steve Lukather postal glavni pevec in frontman skupine. Skupina je leta 1991 igrala na Jazz festivalu v Montreuxu in je posnela album Kingdom of Desire, ki je izšel pri založbi Columbia Records.[24]

Jeff Porcaro je umrl 5. avgusta 1992 zaradi srčnega infarkta, star 38 let.[25] Toto so zaradi Jeffove smrti skoraj razpadli, vendar je njegova družina vztrajala, naj skupina nadaljuje z delom. Simon Phillips je bil edini bobnar, ki ga je skupina povabila na avdicijo, saj je bil Porcaro njegov prijatelj in sta Lukather ter Phillips skupaj igrala na turneji s Santano in turneji z Jeffom Beckom na Japonskem leta 1986. Phillips se je skupini pridružil in odšli so na turnejo, ki so jo posvetili Jeffu. Leta 1993 je skupina ponovno izdala album v živo, Absolutely Live. Od leta 1991 je Lukather nadomeščal glavnega pevca. Na tej turneji pa je skupina v program dodala nekaj starejših skladb, ki so jih v originalu peli Kimball, Williams ali Frederiksen. Glavni vokalisti na teh skladbah so zato bili spremljevalni vokalisti: Fred White (1992 ga je zamenjal John James), Jackie McGee (1992 ga je zamenjala Donna McDaniel) in Jenny Douglas-McRae. John je pel »Stop Loving You« in Bobbyjev del pri »Rosanni«, Donna je pela »Home of the Brave« in »Angel Don't Cry«, Jenny pa »Hold the Line«. 14. decembra 1992 se je v dvorani Universal City's Universal Amphitheatre odvijal koncert v spomin Jeffa Porcara. Nastopajoči, med njimi Don Henley, Eddie Van Halen, Donald Fagen, Walter Becker, Boz Scaggs, James Newton Howard, Michael McDonald, Richard Marx in posebni gost George Harrison, so izvajali skladbe skupine Toto skupaj s preostalimi člani skupine.[26] Po koncu turneje je skupina vzela premor, da so njeni člani lahko nadaljevali z lastnimi projekti.

Prihod Simona Phillipsa in Tambu (1995–1997)[uredi | uredi kodo]

Leta 1995 so Toto posneli album Tambu, prvi album s Simonom Phillipsom, pri založbi CBS.[27] Album je vseboval tri single: »I Will Remember«, »Drag Him To The Roof« in »The Turning Point«. Pri snemanju sta sodelovala tudi John James in Jenny Douglas-McRae, ki sta pela spremljevalne vokale. Douglas-McRae je pri skladbi »Blackeye« pela glavni vokal, skladbo »Baby He's Your Man« pa je pela v duetu s Stevom Lukatherjem. Prodanih je bilo 600.000 izvodov.[28]

Turneja Tambu je bila zelo uspešna, čeprav skupina ni koncertirala v Severni Ameriki. Konec leta 1995 je imel Simon Phillips težave s hrbtom, zato ga je na začetku turneje nadomeščal Gregg Bissonette.[29] Skladbo »Hold the Line« sta tokrat v duetu izvajala James in Douglas-McRae. Po koncu turneje sta oba začasno prenehala nastopati s Toto.

Toto XX, Vrnitev Bobbyja Kimballa in Mindfields (1997–2001)[uredi | uredi kodo]

Leta 1997 je skupina praznovala 20. obletnico obstoja. Steve Lukather in David Paich sta zato brskala za starimi neobjavljenimi posnetki, ki so jih kasneje objavili na albumu Toto XX: 1977-1997.[30] Album je vseboval en singl, »Goin' Home«. Po izdaji plošče je skupina odšla na krajšo turnejo skupaj z nekdanjimi člani Bobbyjem Kimballom, Stevom Porcarom in Josephom Williamsom. Po turneji »Toto XX« se je Bobby Kimball po 14 letih ponovno pridružil skupini. V začetku leta 1999 so izdali album Mindfields in nato odšli na turnejo »Reunion«, ki je prvič po šestih letih potekala tudi v ZDA. Novi album je imel tri single: »Melanie«, »Cruel« in »Mad About You«. Nekaj mesecev kasneje je skupina izdala še album v živo Livefields. Turneja se je uradno zaključila leta 2000, vendar je skupina odigrala nekaj koncertov tudi še v letu 2001. Leta 2000 si je David Paich vzel malo premora na turnejah, zato je namesto njega vskočil klaviaturist Jeff Babko. Leta 2001 je Paich ponovno začel koncertirati s skupino.

Through the Looking Glass in 25. obletnica (2002–2003)[uredi | uredi kodo]

Leta 2002 je ob 25. obletnici delovanja skupina izdala album priredb Through the Looking Glass, kjer s priredbami skladb počastili glasbenike, kot so Bob Marley, Elton John, George Harrison in skupina Steely Dan, ki so vplivali na glasbeni slog skupine.[31] Izšla sta dva singla, »Could You Be Loved« (priredba Boba Marleya) in »While My Guitar Gently Weeps« (priredba Beatlesov). Album ni bil komercialno uspešen in številni oboževalci so menili, da bi bilo bolje, če bi skupina ustvarila nove skladbe.[32] Jubilejna turneja ob 25. obletnici delovanja se je začela leta 2002 in je trajala eno leto. Po turneji je skupina izdala DVD in album v živo 25th Anniversary - Live in Amsterdam.[33] Tako album kot DVD sta izšla konec leta 2003.

Greg Phillinganes in Paicheva delna upokojitev (2003–2005)[uredi | uredi kodo]

Toto na odru med poletno turnejo leta 2004 v Modeni, Italija, 11. julija 2004. Od leve proti desni: Tony Spinner, David Paich, Bobby Kimball, Steve Lukather, Simon Phillips, Mike Porcaro

V začetku junija 2003, malo pred koncem turneje ob 25. obletnici, je David Paich zaradi bolezni v družini prekinil z nastopanjem. Namesto njega je vskočil Greg Phillinganes, ki je ostal do konca turneje. Konec leta 2003 je Paich znova zapustil skupino in zopet ga je nadomestil Phillinganes. V začetku leta 2004 so Toto odšli na krajšo turnejo, ki je trajala eno leto. David Paich se je pojavil le na nekaj koncertih, zato je Phillinganes igral na večini koncertov. Leta 2005 je Paich dokončno prenehal nastopati s skupino, vendar je ostal član skupine in je z njo posnel vse naslednje albume.[34]

Falling in Between in Falling in Between Live (2006–2008)[uredi | uredi kodo]

Steve Lukather in Greg Phillinganes v Trondheimu, Norveška, 4. avgusta 2007

V začetku leta 2006 je skupina izdala nov album Falling in Between pri italijanski založbi Frontiers Records.[35] To je bil njihov prvi album z novimi skladbami po letu 1999. Kot gosta sta na albumu sodelovala tudi Steve Porcaro in Joseph Williams. Po izdaji so zopet odšli na svetovno turnejo, ki so jo leta 2007 podaljšali. Na drugem delu turneje leta 2007 je namesto Mika Porcara, ki ga je mučila bolezen, kot basist vskočil Leland Sklar. Nekdanji pevec skupine Fergie Frederiksen se je kot gost pojavil na koncertu v Minneapolisu 5. maja 2007, prav tako je na nekaterih koncertih kot gost sodeloval Joseph Williams. Toto so po turneji pri založbi Eagle Records izdali dvojni album v živo Falling in Between Live.[36] To je bil skupno njihov četrti album v živo. Leta 2008 je kot dodatek izšel še DVD s koncerta v Parizu, ki se je odvijal marca 2007.

Razpad (2008) in ponovna obuditev (2010)[uredi | uredi kodo]

Po številnih govoricah in špekulacijah je Lukather 5. junija 2008 na uradni spletni strani objavil sporočilo, »da je zapustil Toto, da skupina ne obstaja več in da se sedaj želi posvetiti svoji solistični karieri«.[37]

26. februarja 2010 se je skupina ponovno združila in odšla na evropsko turnejo v podporo Miku Porcaru, ki se je boril z amiotrofično lateralno sklerozo (ALS). Zasedbo so sestavljali David Paich, Steve Lukather, Steve Porcaro, Simon Phillips, Joseph Williams in posebni gost Nathan East.[38] Poleti 2011 so odšli še na eno turnejo, kjer je kot spremljevalna vokalistka z njimi nastopila tudi Jenny Douglas. Njihov koncert, 17. julija 2011 v Veroni je bil posnet za izdajo DVD-ja, vendar ta še ni izšel zaradi težav z založbo. Na evropsko turnejo so ponovno odšli leta 2012.

35. obletnica, smrt Fergieja Frederiksna, odhod Simona Phillipsa in Keith Carlock (2013–2014)[uredi | uredi kodo]

Leta 2013 je skupina odšla na turnejo ob 35. obletnici ustanovitve. Njihov koncert 25. junija 2013 v Lodžu na Poljskem je bil posnet in izdan 29. aprila 2014. 5. novembra 2014 je skupina potrdila, da je v pripravi nov album.[39] Skupina je začela s snemanjem v začetku leta 2014. 18. januarja 2014 je po dolgotrajni bitki z rakom umrl nekdanji pevec Fergie Frederiksen.[40] Konec leta 2013 je skupina na uradni spletni strani objavila vest, da jo je zapustil Simon Phillips, ki se je želel posvetiti solistični karieri. Namesto njega je v skupino prišel bobnar Keith Carlock.

Vrnitev Davida Hungatea in ameriška turneja z Michaelom McDonaldom (2014)[uredi | uredi kodo]

Čeprav je bil Keith Carlock član skupine, je na turnejo namesto njega odšel Shannon Forrest. Basist Nathan East, ki je skupini pomagal na turnejah, je zapustil Toto zaradi svojih projektov. Nadomestil ga je bivši prvi basist skupine David Hungate.[41] Spomladi 2014 so odšli na turnejo skupaj z Michaelom McDonaldom.[42][43]

Toto XIV, smrt Mika Porcara in 40 Trips Around the Sun (2015 in naprej)[uredi | uredi kodo]

Skupina je konec marca izdala svoj trinajsti studijski album Toto XIV in nato ponovno odšla na promocijsko svetovno turnejo.[44] 15. marca 2015 je nekdanji basist Mike Porcaro po dolgotrajnem boju z ALS umrl v spanju v svojem domu v Los Angelesu.[45] 6. aprila 2015 so Toto oznanili, da se bodo pridružili skupini Yes na poletni turneji po Severni Ameriki.[46][47]

29. septembra 2015, je skupina razkrila načrt turneje leta 2016, ki se bo odvijala v Evropi in na Japonskem. Ustanovni član skupine David Hungate je ponovno zapustil skupino, zamenjal pa ga je Leland Sklar, ki je s skupino že igral na turnejah leta 2007 in 2008.[48]

24. septembra 2016 je Lukather na Facebook portalu skupine razkril, da skupina pripravlja nov album, ki bo izšel pri založbi Sony.[49]

6. marca 2017 je skupina na svoji spletni strani objavila datume o poletni turneji, kjer je nastopala v zasedbi Lukather, Paich, Williams in Porcaro, kot spremljevalni glasbeniki pa so nastopili Lenny Castro (tolkala), Shannon Forest (bobni), Warren Ham (saksofon, vokal) ter Shem von Schroeck (bas kitara).[50]

9. februarja 2018 je skupina izdala nov kompilacijski album s tremi novimi skladbami 40 Trips Around the Sun, ki je izšel pri založbi Columbia.[51]

Glasbeni slog skupine[uredi | uredi kodo]

Leland Sklar v Trondheimu, Norveška, 4. avgusta 2007

Medtem, ko je bil kalifornijski punk rock v razcvetu, so skupino Toto navdihnile skupine, kot so Kansas, Journey in Styx. Album Toto je mešanica pop rocka, progresivnega rocka, jazz-rocka in fusiona, kjer so se zgledovali po skupini Steely Dan.[52] Skupina je kot svoje glavne vplive sprva navajala izvajalce, kot so The Beatles, The Beach Boys in Bee Gees.[53]

Album Hydra je pretežno zmes soft rocka in simfoničnega rocka, pozna pa se tudi večja prisotnost sintetizatorjev, ki jih je v skladbah »Hydra« in »St. George and the Dragon« uporabil David Paich, saj naj bi s tem dobil bolj »srednjeveški zvok«.[8] S skladbo »99« je skupina vstopila v obdobje »Rock FM«.[54]

Z izdajo albuma Toto IV in njegovih hitov »Africa«, »Rosanna«, »Make Believe«, »Waiting For Your Love« in »I Won't Hold You Back« je skupina postala mednarodno znana.[11] Takšne pop skladbe »power balade« so vrteli pretežno na ameriških in japonskih radijih. S Fergiejem Frederiksnom je skupina album Isolation posnela v bolj v stilu hard rocka,[16] hkrati pa je ohranila zvok »Rock FM«.

Na albumih Fahrenheit in The Seventh One lahko slišimo fuzijo jazza, rocka in popa. Glavni vokalist skupine Toto na teh dveh albumih je bil Joseph Williams, pri skladbi »Don't Stop Me Now« pa lahko slišimo legendarnega jazzovskega trobentača Milesa Davisa.[18][19]

Pri albumu Kingdom of Desire je bil band v fazi razvijanja zvoka. Kitare so nadomestile sintetizatorje, ki so postali vse bolj diskretni. Sam album združuje elemente hard rocka, jazza in funka. Kitara daje vsem skladbam bolj električni zvok[24] Tudi na naslednjem albumu Tambu je kitara izpostavljena, vendar vseeno daje prostor klavirju.[27] Po vrnitvi Bobbyja Kimballa na albumu Mindfields je zvok postal bolj uravnotežen, z elementi pop rocka.[55]

Falling in Between je bil zaznamovan s prihodom klaviaturista Grega Phillinganesa, prav tako pa z vrnitvijo Steva Porcara (zvočni inženir) in Josepha Williamsa (spremljevalni vokal). Pri albumu so sodelovali tudi tolkalist Lenny Castro in zasedba trobil.[35] Album je obogaten tako instrumentalno kot vokalno. Na albumu lahko slišimo veliko zvrsti od progresivnega rocka, jazza pa do hard rocka in heavy metala.

Zvok skupine se je ponovno spremenil z izidom albuma Toto XIV, ki je izšel skoraj deset let po izdaji albuma Falling in Between. Vlogo glavnega vokalista je zopet prevzel Joseph Williams, vrnila sta se Steve Porcaro in David Hungate.[56] Simona Philipsa je na bobnih zamenjal Keith Carlock. Toto XIV je zmes pop rocka in progresivnega rocka.[57]

Glasbeni slog skupine Toto je navdihnil več skupin med drugimi Cutting Crew, The Outfield, Glass Tiger in Night Ranger.[53]

Člani skupine[uredi | uredi kodo]

Trenutni člani[uredi | uredi kodo]

  • Steve Lukather – kitare, vokal, klaviature (1977–2008, 2010–danes)
  • David Paich – klaviature, vokal (1977–2005, 2010–danes)
  • Steve Porcaro – klaviatura, sintetizatorji, vokal (1977–1987, 2010–danes)
  • Joseph Williams – vokal (1986–1989, 2010–danes)
Trenutni gostujoči glasbeniki
  • Shem von Schroeck – bas kitara, spremljevalni vokal (2017–danes)
  • Lenny Castro – tolkala (1979, 1982–1987, 2015–danes)
  • Shannon Forrest – bobni, tolkala (2014–danes)
  • Warren Ham – saksofon, orglice, spremljevalni vokal (1986–88, 2017–danes)

Nekdanji člani[uredi | uredi kodo]

Nekdanji gostujoči glasbeniki
  • Leland Sklar – bas kitara (2007/2008; nadomeščal Mika Porcara, 2015–2016)
  • Tom Kelly – kitara, spremljevalni vokal (1979)
  • Keith Landry – kitara, tolkala, spremljevalni vokal (1980)
  • James Newton Howard – klaviature (1982)
  • Timothy B. Schmit – spremljevalni vokal (1982)
  • Jon Smith – saksofon, tolkala, spremljevalni vokal (1982)
  • Paulette Brown – spremljevalni vokal (1985–87)
  • Scott Page – saksofon, kitara, spremljevalni vokal (1985)
  • Ralph Rickert – rog, spremljevalni vokal (1986–87)
  • Luis Conté – tolkala (1988)
  • John Jessel – klaviature, spremljevalni vokal (1990–2003)
  • Jackie McGhee – vokal (1990–91)
  • Chris Trujillo – tolkala (1990–93)
  • Jenny Douglas-Foote – vokal, tolkala (1990–93, 1995, 1996–97, 2011–12, 2014–2016)
  • Mabvuto Carpenter – vokal, tolkala (2010–2016)
  • Denny Dias – kitara (1991)
  • Fred White – vokal (1991)
  • John James – vokal, tolkala (1992–97)
  • Donna McDaniel – vokal (1992–94)
  • Gregg Bissonette – bobni (1995; nadomeščal Simona Phillipsa)
  • Sofia Bender – vokal, tolkala (1996)
  • Buddy Hyatt – tolkala, kitara, spremljevalni vokal (1999)
  • Tony Spinner – kitara, vokal (1999–2008)
  • Jeff Babko – klaviature, vokal (2000; nadomeščal Davida Paicha)
  • Jon Farriss – bobni (2003; nadomeščal Simona Phillipsa)
  • Ricky Lawson – bobni, tolkala (2003; nadomeščal Simona Phillipsa)
  • Jory Steinberg – vokal (2010)
  • Nathan East – bas kitara, spremljevalni vokal (2010–14; nadomeščal Mika Porcara)
  • Amy Keys – vokal (2013–14)
  • David Santos – bas kitara (2015; po odhodu Hungata in pred prihodom Sklara)

Časovnica[uredi | uredi kodo]

Zasedbe[uredi | uredi kodo]

1977-1982 1982-1984 1984-1985 1986-1987
  • Bobby Kimball - vokal
  • Steve Lukather - kitare, vokal
  • David Paich - klaviature, vokal
  • Jeff Porcaro - bobni, tolkala
  • Steve Porcaro - klaviature, sintetizatorji, vokal
  • Mike Porcaro - bas kitara, spremljevalni vokal
  • Steve Lukather - kitare, vokal
  • David Paich - klaviature, vokal
  • Jeff Porcaro - bobni, tolkala
  • Steve Porcaro - klaviature, sintetizatorji, vokal
  • Mike Porcaro - bas kitara, spremljevalni vokal
  • Fergie Frederiksen - vokal
  • Steve Lukather - kitare, vokal
  • David Paich - klaviature, vokal
  • Jeff Porcaro - bobni, tolkala
  • Steve Porcaro - klaviature, sintetizatorji, vokal
  • Mike Porcaro - bas kitara
  • Joseph Williams - vokal
1987-1989 1990-1991 1991-1992 1992-1998
  • Steve Lukather - kitare, vokal
  • David Paich - klaviature, vokal
  • Jeff Porcaro - bobni, tolkala
  • Mike Porcaro - bas kitara
  • Joseph Williams - vokal
  • Steve Lukather - kitare, vokal
  • David Paich - klaviature, vokal
  • Jeff Porcaro - bobni, tolkala
  • Mike Porcaro - bas kitara
  • Jean-Michel Byron - vokal
  • Steve Lukather - kitare, vokal
  • David Paich - klaviature, vokal
  • Jeff Porcaro - bobni, tolkala
  • Mike Porcaro - bas kitara
  • Steve Lukather - kitare, vokal, bas kitara, klaviature, mandolina
  • David Paich - klaviature, vokal
  • Mike Porcaro - bas kitara, klaviature
  • Simon Phillips - bobni, tolkala, klaviature
1998-2005 2005-2007 2007-2008 2008-2010
  • Steve Lukather - kitare, vokal
  • David Paich - klaviature, vokal
  • Mike Porcaro - bas kitara
  • Simon Phillips - bobni, tolkala, klaviature
  • Bobby Kimball - vokal
  • Steve Lukather - kitare, vokal, klavir
  • Mike Porcaro - bas kitara
  • Simon Phillips - bobni, tolkala, klaviature
  • Bobby Kimball - vokal
  • Greg Phillinganes - klaviature, sintetizatorji, vokal
  • Steve Lukather - kitare, vokal
  • Simon Phillips - bobni, tolkala
  • Bobby Kimball - vokal
  • Greg Phillinganes - klaviature, sintetizatorji, vokal
  • Leland Sklar - bas kitara

Razpustitev

2010-2014 2014–2015 2015–2016
  • Steve Lukather - kitare, vokal
  • David Paich - klaviature, vokal
  • Simon Phillips - bobni, tolkala, vokal
  • Steve Porcaro - klaviature, sintetizatorji, vokal
  • Joseph Williams - vokal
  • Nathan East - bas kitara
  • Steve Lukather – kitare, vokal, bas kitara
  • David Paich – klaviature, vokal
  • Steve Porcaro – klaviature, sintetizatorji, vokal
  • David Hungate – bas kitara
  • Joseph Williams – vokal, klaviature
  • Keith Carlock – bobni, tolkala, spremljevalni vokal
  • Steve Lukather – kitare, vokal
  • David Paich – klaviature, vokal
  • Steve Porcaro – sintetizatorji, klaviature, vokal
  • Joseph Williams – vokal

Diskografija[uredi | uredi kodo]

Studijski albumi[uredi | uredi kodo]

Filmska glasba[uredi | uredi kodo]

Albumi v živo[uredi | uredi kodo]

Kompilacijski albumi[uredi | uredi kodo]

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Za album Toto IV iz leta 1982, s katerim so dosegli preboj, so Toto prejeli številne nagrade, z ostalimi pa niso dosegli tolikšnega uspeha.[11] Na podelitvi leta 1983 so osvojili šest grammyjev: za producenta leta, album leta in najboljšo zvokovno obdelavo ter za skladbo »Rosanna« še za posnetek leta, najboljši vokalni aranžma za dva ali več glasov in najboljši spremljevalni inštrumentalni aranžma.[58] Album se je uvrstil na četrto mesto lestvice Billboard 200 in prejel trikratno platinasto certifikacijo v ZDA. Z njega je tudi njihov edini hit s prvega mesta ameriške lestvice, skladba »Africa«.[59][60]

Turneje[uredi | uredi kodo]

  • 1979 – Toto Tour
  • 1980 – Hydra Tour
  • 1982 – Toto IV Tour
  • 1985–1986 – Isolation Tour
  • 1986–1987 – Fahrenheit Tour
  • 1988 – The Seventh One Tour
  • 1990 – Planet Earth Tour (Past to Present Tour)
  • 1991 – Summer Tour
  • 1992–1993 – Kingdom of Desire Tour
  • 1993 – Summer Tour
  • 1995–1996 – Tambu Tour
  • 1997 – South African Tour
  • 1998 – Toto XX tour
  • 1999–2000 – Mindfields Tour
  • 2001–2002 – Summer Tour
  • 2002–2004 – 25th Anniversary Tour (Through the Looking Glass Tour)
  • 2004–2005 – Summer Tour
  • 2006–2008 – Falling in Between Tour
  • 2010 – Mike Porcaro Honor Tour
  • 2011 – In the Blink of an Eye Tour
  • 2012 – Summer Tour
  • 2013–2014 – 35th Anniversary Tour
  • 2015–2016 – Toto XIV Tour (Yes & Toto Co-Headlining North American Summer Tour 2015) [61][62]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Official TOTO Website – Hot News". toto99.com. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  2. ^ "Toto to Release First Album in Nearly a Decade". billboard.com. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  3. ^ "Rascal Flatts Perform With Toto During Musicians Hall of Fame Induction Ceremony". Country Music Television, Inc. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  4. ^ "Silk Degrees album information". Artistdirect.com. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  5. ^ "Sonny and Cher information". Cherscholar.com. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  6. ^ "Toto's biggest hit". Sarasota Herald-Tribune Associated Press. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  7. ^ 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 "Toto Tourdate Information". Toto_rocks.tripod.com. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  8. ^ 8,0 8,1 "Toto, Hydra". AllMusic. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  9. ^ "Turn Back (1981)". Stevelukather.net. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  10. ^ "Toto singer pleads". Williamson Daily News. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  11. ^ 11,0 11,1 11,2 "Toto IV". AllMusic. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  12. ^ Tegnér, Anders. "Toto Interview 1988". Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  13. ^ "Rock singer off the hook in drug case". Gainesville Sun. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  14. ^ "TOTO flies high on tour". starbulletin.com. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  15. ^ "Dune". filmtracks.com. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  16. ^ 16,0 16,1 "Toto, Isolation". AllMusic. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  17. ^ "Steve Lukather interview 1998". melodicrock.com. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  18. ^ 18,0 18,1 "Toto, Fahrenheit". AllMusic. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  19. ^ 19,0 19,1 "Toto, The Seventh One". AllMusic. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  20. ^ "Toto, Past to Present 1977-1990". AllMusic. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  21. ^ Giles, Jeff (18. oktober 2013). "Interview: Steve Lukather Recounts 35 Years of Toto History". Ultimate Classic Rock. Pridobljeno dne 24. oktober 2015. 
  22. ^ "Former Toto singer upsets fans by using band's name at club". Eugene Register-Guard. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  23. ^ "Program OK'd". The Press Courier. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  24. ^ 24,0 24,1 "Toto, Kingdom of Desire". AllMusic. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  25. ^ "Official TOTO Website – Band History". toto99.com. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  26. ^ Heckman, Don (16. december 1992). "A Rip-Roaring Tribute to Toto's Jeff Porcaro". Los Angeles Times. Pridobljeno dne 24. oktober 2015. 
  27. ^ 27,0 27,1 "Toto, Tambu". AllMusic. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  28. ^ Duffy, Thom (25. maj 1996). "What`s The Story On Jonatha Brooke In Europe?". Billboard 108 (21): 68. ISSN 0006-2510. 
  29. ^ "Gregg Bissonette". drummerszone. Pridobljeno dne 24. oktober 2015. 
  30. ^ "Toto, Toto XX: 1977-1997". AllMusic. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  31. ^ "Toto, Through the Looking Glass". AllMusic. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  32. ^ "Steve Lukather interview 2004". melodicrock.com. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  33. ^ "Toto, 25th Anniversary: Live in Amsterdam". AllMusic. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  34. ^ "Band Member Page". toto99.com. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  35. ^ 35,0 35,1 "Toto, Falling in Between". AllMusic. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  36. ^ "Toto, Falling in Between Live". AllMusic. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  37. ^ "Lukather's official words on Toto's end...". melodicrock.com. Pridobljeno dne 9. september 2015. 
  38. ^ "Official TOTO Website – Hot News". toto99.com. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  39. ^ "David Paich". Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  40. ^ "Former Toto Singer Dennis ‘Fergie’ Frederiksen Dies". ultimateclassicrock.com. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  41. ^ "‘I can end with you guys’: David Hungate pondering retirement after long-awaited Toto reunion". somethingelsereviews.com. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  42. ^ "Never thought this was going to happen: Toto begins tour ahead of concert release, long-awaited new album". somethingelsereviews.com. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  43. ^ "Steve Lukather Talks New Toto Album: 'I Think This Is Gonna Surprise People'". ultimateclassicrock.com. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  44. ^ "Toto XIV - Lukather & CJ Vanston Comment Exclusively". melodicrock.com. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  45. ^ "Toto bassist Mike Porcaro died". metalrocknews.com. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  46. ^ "Yes & Toto announce joint tour". sandiegouniontribune.com. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  47. ^ "YES & Toto 2015 North American Summer Tour". yesworld.com. Pridobljeno dne 8. september 2015. 
  48. ^ "Toto announce European/Japan dates for 2016". 29. september 2015. Pridobljeno dne 9. oktober 2015. 
  49. ^ "We are pleased to announce our first confirmed show for 2017 in Schaffhausen, Switzerland on August 8th". Facebook. 23. september 2016. Pridobljeno dne 9. november 2016. 
  50. ^ "Toto announce itinerary for “An Evening With” summer tour of the U.S.". totoofficial.com. 6. marec 2017. Pridobljeno dne 7. marec 2017. 
  51. ^ Garcia-Navarro, Lulu; Wharton, Ned (11. februar 2018). "TOTO Celebrates '40 Trips Around The Sun' With New Album". National Public Radio. Pridobljeno dne 25. februar 2018. 
  52. ^ "Toto, Toto". AllMusic. Pridobljeno dne 19. november 2015. 
  53. ^ 53,0 53,1 "Toto-musicbloodline". musicbloodline.info. Pridobljeno dne 19. november 2015. 
  54. ^ "Toto, Turn Back". AllMusic. Pridobljeno dne 19. november 2015. 
  55. ^ "Toto, Mindfields". AllMusic. Pridobljeno dne 19. november 2015. 
  56. ^ "Toto – XIV Review". melodicrock.com. Pridobljeno dne 19. november 2015. 
  57. ^ "Toto, Toto XIV". AllMusic. Pridobljeno dne 19. november 2015. 
  58. ^ "1982 - 25th annual Grammy Awards". Grammy.org. National Academy of Recording Arts and Sciences. Pridobljeno dne 23. oktober 2015. 
  59. ^ "Toto USA chart history". Billboard.com. Pridobljeno dne 23. oktober 2015. 
  60. ^ "Toto – IV". American album certifications. Recording Industry Association of America. Pridobljeno dne 23. oktober 2015. 
  61. ^ "Yes & Toto 2015 Co-Headlining North American Summer Tour Schedule". 6. april 2015. Pridobljeno dne 7. november 2016. 
  62. ^ "Yes & Toto announce joint tour". 6. april 2015. Pridobljeno dne 7. november 2016. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]