Pojdi na vsebino

Tomislav Nikolić

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tomislav Nikolić
Томислав Николић
Predsednik Srbije
Na položaju
31. maj 2012 – 31. maj 2017
PremierMirko Cvetković
Ivica Dačić
Aleksandar Vučić
PredhodnikBoris Tadić
Slavica Đukić Dejanović (v. d.)
NaslednikAleksandar Vučić
Predsednik Narodne skupščine Srbije
Na položaju
8. maj 2007 – 13. maj 2007
PredhodnikPredrag Marković
Borka Vučić (v. d.)
NaslednikMilutin Mrkonjić (v. d.)
Oliver Dulić
Osebni podatki
Rojstvo (1952-02-15) 15. februar 1952 (73  let)
Kragujevac, Srbija
Politična strankaNRS (1990–1991)
SRS (1991–2008)
SNS (2008–danes)
ZakonciDragica Ninković
Otroci2
Poklicpolitik
Podpis
Spletna stranOfficial website

Tomislav Nikolić (v cirilici Томислав Николић), srbski politik; * 15. februar 1952, Bajčetina, Kragujevac.

Nikolić je bil med letoma 2012 in 2017 predsednik Srbije. Je nekdanji član skrajno desne Srbske radikalne stranke (SRS), iz katere je leta 2008 izstopil in ustanovil Srbsko napredno stranko (SNS), ki jo je vodil do leta 2012.

Nikolić, rojen v Bajčetini, vasi blizu Kragujevca, je bil dolgoletni poslanec Srbske radikalne stranke. Med letoma 1998 in 1999 je bil podpredsednik srbske vlade in od leta 1999 do 2000 podpredsednik vlade SR Jugoslavije. Nikolić je bil od leta 2003 podpredsednik SRS, leta 2007 pa je bil nekaj dni predsednik srbske Narodne skupščine. Leta 2008 je odstopil zaradi nestrinjanja z vodjo stranke Vojislavom Šešljem glede odnosa Srbije z Evropsko unijo, saj je Nikolić zagovarjal vstop Srbije v EU, čemur sta Šešelj in njegova frakcija odločno nasprotovala.[1] Nikolić je ustanovil Srbsko napredno stranko, v katero je vstopilo več članov SRS.

Nikolić je na volitvah leta 2000 kandidiral za predsednika Jugoslavije in zasedel tretje mesto med kandidato. Štirikrat je kandidiral tudi za predsednika Srbije (na volitvah 2003, 2004, 2008 in 2012). Leta 2003 je zbral največ glasov, a so bile volitve zaradi nizke udeležbe razveljavljene, leta 2004 in 2008 pa je bil uvrščen na drugo mesto za Borisom Tadićem. Leta 2012 je Tadića na volitvah premagal in postal predsednik Srbije.[2] Na položaju je ostal do leta 2017, ko ga je nasledil strankarski kolega Aleksandar Vučić.

Zgodnje življenje

[uredi | uredi kodo]

Tomislav Nikolić se je rodil v Kragujevcu. Njegov oče Radomir je bil delavec, mati Živadinka (rojena Đoković) pa gospodinja. V mladosti je treniral atletiko. Srednjo tehnično šolo je končal v Kragujevcu. Njegova prva zaposlitev je bila kot nadzornik pokopališča.[3] Leta 1971 se je zaposlil v gradbenem podjetju "Žegrap", leta 1978 pa se je zaposlil v podjetju "22. december" v Kragujevcu kot vodja službe za naložbe in vzdrževanje. Bil je tudi tehnični direktor Komunalnega podjetja Kragujevac.[3] Z ženo Dragico (roj. Ninković) imata dva sinova.[3]

Politična kariera

[uredi | uredi kodo]

Nikolić je politično kariero začel kot podpredsednik Ljudske radikalne stranke. Na njegovo pobudo se je del Ljudske radikalne stranke združil s Srbsko narodno obnovo Vojislava Šešlja v Srbsko radikalno stranko. Šešelj je bil izvoljen za predsednika nove stranke, Nikolić pa za podpredsednika.[4] Stranko so nekateri opisovali kot četniško[5] in da je usmerjena v neofašizem ter si prizadeva za ozemeljsko širitev Srbije.[6][7] Četniki so bili gibanje iz druge svetovne vojne v Jugoslaviji, ki ga je vodil Draža Mihailović, ki je bil obtožen sodelovanja z okupatorji in vojnih zločinov. Leta 1993, med vojno v Bosni, je Šešelj Nikolića na slovesnosti na gori Romaniji razglasil za četniškega vojvodo.[8][9]

Tomislav Nikolić in Aleksandar Vučić na ustanovni konvenciji SNS

Kot član radikalne stranke je Nikolić je zasedal več pomembnih funkcij, med drugim je bil poslanec v Narodni skupščini Srbije in podpredsednik stranke. V vladi Zvezne republike Jugoslavije je bil kratek čas podpredsednik vlade (1999–2000).

Po padcu Slobodana Miloševića leta 2000 je Nikolić ostal eden ključnih opozicijskih politikov. Večkrat je kandidiral na predsedniških volitvah leta 2003, 2004 in 2008, a ni bil izvoljen. Leta 2008 je zaradi nesoglasij s Šešljem zapustil Srbsko radikalno stranko. 24. septembra 2008 je napovedal, da se bo njegova nova stranka imenovala Srbska napredna stranka in da bo prva konvencija 21. oktobra.[10] Ustanovni kongres nove stranke je bil 21. oktobra 2008.[11] Ta je sprejela bolj proevropsko usmeritev, čeprav je ohranila močan nacionalistični diskurz.

Kot vodja SNS je Nikolić vodil stranko k postopnemu prevzemu oblasti v Srbiji. Leta 2012 je kandidiral na predsedniških volitvah proti dotedanjemu predsedniku Borisu Tadiću (Demokratska stranka). V drugem krogu je presenetljivo zmagal in 31. maja 2012 postal predsednik Srbije. S tem je zaključil dolgo obdobje v opoziciji in pripomogel k utrditvi moči SNS, ki je v naslednjih letih postala vodilna politična sila v državi.

Nikolić z ameriško državno sekretarko Hillary Clinton v Palači Srbije v Beogradu, 30. oktober 2012.
Nikolić z visoko predstavnico Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton v Bruslju, 7. februarja 2013.
Srečanje Nikolića z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi, 10. marec 2016.

Predsednik Srbije (2012–2017)

[uredi | uredi kodo]

Nikolić je bil na položaj predsednika Srbije imenovan 31. maja 2012. Na inavguraciji je bil prisoten Štefan Füle, evropski komisar za sosedstvo in širitev, pa tudi številni veleposlaniki iz drugih držav. Voditelji Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Slovenije in Makedonije so zaradi Nikolićevega zanikanja genocida v Srebrenici in trditev o Vukovarju slovesnost bojkotirali.[12][13][14] Nikolićevi svetovalci so bili Marko Đurić, Stanislava Pak, Oliver Antić, Milorad Simić, Radoslav Pavlović, Predrag Mikić in Jasmina Mitrović Marić.[15]

2. junija 2012 je Nikolić na črnogorski televiziji izjavil, da "v Srebrenici ni bilo genocida. V Srebrenici so hude vojne zločine zagrešili nekateri Srbi, ki bi jih bilo treba najti, preganjati in kaznovati. [...] Zelo težko je nekoga obtožiti in pred sodiščem dokazati, da je dogodek kvalificiran za genocid." Nikolić je izjavil, da se ne bo udeležil vsakoletne komemoracije pokola v Srebrenici: "Ne sprašujte vedno srbskega predsednika, ali gre v Srebrenico, moj predhodnik je bil tam in se je poklonil. Zakaj bi moral vsak predsednik storiti enako?"[16] Njegov predhodnik Tadić je že pred tem pokol priznal kot genocid.

Bakir Izetbegović, član predsedstva Bosne in Hercegovine, je dejal, da so Nikolićevi komentarji žalili preživele. Pojasnil je, da "zanikanje genocida v Srebrenici ne bo utrlo poti za sodelovanje in spravo v regiji, ampak nasprotno, lahko povzroči nove nesporazume in napetosti". [16] Catherine Ashton, visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, je obsodila njegove komentarje in izjavila, da "EU odločno zavrača vsako namero po ponovnem pisanju zgodovine." [17] Ministrstvo za zunanje zadeve ZDA je obžalovalo Nikolićeve besede in jih ocenilo kot neutemeljene in kontraproduktivne.[18]

Nikolić se je 25. aprila 2013 opravičil za zločine, ki jih je zagrešil kateri koli posameznik v imenu Srbije, še posebej za zločine, storjene v Srebrenici. Opravičila niso dobro sprejeli nekateri mediji in politiki v BiH, ki so bili razočarani, ker Nikolić pokola ni priznal kot genocid.[19][20]

Nikolić je kot predsednik ob dnevu državnosti odlikoval številne domače in tuje posameznike in ustanove. Leta 2016 je odlikoval Omarja al Baširja, predsednika Sudana, ker ta država ni hotela priznati neodvisnosti Kosova.[21] Koalicija za mednarodno kazensko sodišče s sedežem v New Yorku je pozvala Nikolića, naj prekliče medaljo, ki jo je podelil sudanskemu predsedniku, ker Baširja išče Mednarodno kazensko sodišče (ICC) in je osumljen petih točk obtožb zločinov proti človeštvu, dveh obtožnic vojnih zločinov in treh obtožnic genocida, domnevno zagrešenega v Darfurju.[22]

Februarja 2017 je Nikolić napovedal, da se za drugi predsedniški mandat ne bo potegoval in podprl Aleksandra Vučića.[23]

Polemike

[uredi | uredi kodo]
Nikolić med govorom leta 2008.

Velika Srbija

[uredi | uredi kodo]

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja in vse do leta 2008 je Nikolić večkrat pozival k oblikovanju Velike Srbije.[24][25] Za Večernje novosti je leta 2004 izjavil, da velikosrbske meje na črti Virovitica–Karlovac–Karlobag niso del nobene imperialistične politike, ampak bodo zanj in druge radikalne voditelje vedno ostale »sanje«.[26] Dejal je tudi, da s Hrvaško ne bo imel diplomatskih odnosov, ker "okupirajo srbsko zemljo".[27] Leta 2007 je izjavil, da je temelj političnega delovanja Srbske radikalne stranke združitev Republike Srbske, Črne gore in Republike Srbske Krajine s Srbijo v enotno balkansko državo.[28] Toda nekaj dni pred volitvami leta 2012 je Nikolić v intervjuju za Frankfurter Allgemeine Zeitung dejal, da ozemeljske celovitosti sosednjih držav ni mogoče dvomiti in da njegova nekdanja mnenja ne veljajo več.[29] Ko so ga vprašali o tej spremembi stališča, je citiral francoskega filozofa, ki je rekel, da "Samo norec ne spremeni svojega mnenja."[30]

Leta 2018 je Nikolić izjavil, da podpira neodvisnost Republike srbske in združitev s Srbijo.[31]

izobraževanje

[uredi | uredi kodo]

Nikolića so leta 2012 obtožili, da si je kupil magisterij novosadske Fakultete za management, ne da bi bil prisoten pri enem samem predavanju ali izpitu. Obtožba je temeljila na dejstvu, da njegova diploma ni imela žiga in da se noben drug študent ne spominja, da bi ga videl med študijem.

Komentarji o zaščiti "srbskih genov"

[uredi | uredi kodo]

Nikolić je 25. januarja 2016 položil temeljni kamen za "Center odličnosti" Univerze v Kragujevcu, njegovem rojstnem mestu; ustanova naj bi vključevala enoto za raziskovanje izvornih celic. Nikolić je dejal, da bo Banka matičnih celic "Ohranila tisto, kar je najpomembnejše in najlepše značilnosti srbskega naroda" in še: "Otroci bi se morali rojevati tukaj, s srbskim genskim materialom, s srbskim kodom, srbsko preteklostjo in srbsko prihodnostjo. To me je vodilo, da to podpiram".[32][33] Srbski varuh človekovih pravic Saša Janković se je na to na Twitterju odzval z obžalovanjem in dodal, da prvi člen ustave pravi, da je "Republika Srbija država srbskega naroda in vseh državljanov, ki v njej živijo". Odzvala se je tudi Liga socialdemokratov Vojvodine (LSV), ki je zapisala, da je predsednik podal "nacistično izjavo", ki "krši ustavo", in ga pozvala k odstopu.[32]

Komentarji o ginekologiji in ženskah

[uredi | uredi kodo]

Septembra 2016 je Nikolić na slovesnosti odprtja simpozija Združenja ginekologov in porodničarjev Srbije, Črne gore in Republike Srbske dejal: "Ginekologija je znanje o ženskah, če bi si kdo upal reči, da to znanje ima".[34] Poslanka Lige socialdemokratov Vojvodine (LSV) Maja Sedlarević je dejala, da je Nikolić užalil ženske, poleg tega pa je ignorant, neizobražen in površen.[35]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Serb opposition leader resigns«. BBC News. 7. september 2008. Pridobljeno 28. julija 2008.
  2. ↑ »Serb rightist wins presidency, backs EU path«.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 Zorica Vulić (15. avgust 2000). »Ko je ovaj čovek? Tomislav Nikolić« (v srbščini). Glas Javnosti. Pridobljeno 4. februarja 2008.
  4. ↑ Tomislav Nikolić – kandidat SNS-a, B92.net, pridobljeno 28. julija 2012
  5. ↑ Cigar, Norman (1995). Genocide in Bosnia: The Policy of "Ethnic Cleansing". College Station: University of Minnesota Press. ISBN 978-1-58544-004-7.
  6. ↑ Ramet, Sabrina P. (2006). The Three Yugoslavias: State-Building and Legitimation, 1918–2005. Bloomington: Indiana University Press. ISBN 978-0-253-34656-8.
  7. ↑ Bugajski, Janusz (2002). Political Parties of Eastern Europe: A Guide to Politics in the Post-Communist Era. Armonk: M. E. Sharpe. ISBN 978-0-7656-2016-3.
  8. ↑ »Vojislav Seselj 'Inspired Serbs to Fight Croats'«. balkaninsight.com. 15. maj 2013. Pridobljeno 16. februarja 2017.
  9. ↑ »Proglašenje Tome Nikolića za četničkog vojvodu!«. telegraf.rs. 24. maj 2012. Pridobljeno 16. februarja 2017.
  10. ↑ »Nikolićeva Srpska napredna stranka«. B92. 24. september 2008. Pridobljeno 8. maja 2012.
  11. ↑ »Nikolic's new party to hold founding session next month in Belgrade«. SETimes. 17. september 2008. Pridobljeno 8. maja 2012.
  12. ↑ »Neighbors boycott Serb president's inauguration«. Fox News. 11. junij 2012.
  13. ↑ »Serbian President Nikolic Inaugurated Amid Boycott«. Radio Free Europe/Radio Liberty. 11. junij 2012.
  14. ↑ »Balkan neighbours boycott Serbia's presidential inauguration«. Euronews. 11. junij 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. avgusta 2014. Pridobljeno 31. oktobra 2012.
  15. ↑ »Stanislava Pak savetnica predsednika Srbije«. Blic.rs (v srbščini). 14. februar 2013. Pridobljeno 25. maja 2023.
  16. ↑ 16,0 16,1 »Serbian president denies Srebrenica genocide« (PDF). The Guardian. 2. junij 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 7. januarja 2016. Pridobljeno 9. avgusta 2013.
  17. ↑ »Serbia's new president revives Balkan tensions by denying Srebrenica massacre was genocide«. The Washington Post. 4. junij 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. junija 2012.
  18. ↑ Toner, Mark C. (5. junij 2012). »Serbian President Nikolic Denies Srebrenica Genocide«. U.S. State Department.
  19. ↑ Serbian president apologises for Srebrenica 'crime', BBC News, 25. april 2013.
  20. ↑ Serbia president 'apologises' for massacre, Al Jazeera, 25. april 2013.
  21. ↑ »Zašto je Nikolić odlikovao optuženog za genocid«. B92. 6. april 2016. Pridobljeno 9. februarja 2017.
  22. ↑ »Serbia President Criticised for Honouring Wanted Sudan Leader«. balkaninsight.com. 6. april 2016. Pridobljeno 9. februarja 2017.
  23. ↑ »Serbia's Nikolic Apparently Bows Out Of Presidential Race«. Radio Free Europe/Radio Liberty. 21. februar 2017.
  24. ↑ »Newly Elected, Serb Affirms Commitment to Joining European Union«. The New York Times. 22. maj 2012. Pridobljeno 22. maja 2012.
  25. ↑ »Former extreme nationalist becomes Serbian president«. The Guardian. 22. maj 2012. Pridobljeno 22. maja 2012.
  26. ↑ Milutinović, Radoša (16. junij 2004). »Ne odustajemo od Velike Srbije«. Večernje novosti (v srbščini). Pridobljeno 24. maja 2012.
  27. ↑ Davor Pašalić (6. januar 2004). »Grobar političkih reformi u Srbiji« [Gravedigger for political reforms in Serbia] (v hrvaščini). Nacional. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. septembra 2012. Pridobljeno 24. maja 2012.
  28. ↑ »Nikolić: SRS je za ujedinjenje RS i Srbije«. Press Online. 17. junij 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. aprila 2021. Pridobljeno 24. maja 2012.
  29. ↑ »TOMISLAV NIKOLIĆ: Ne stidim se što sam bio četnik!«. Doznajemo online magazin. 24. maj 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. januarja 2016. Pridobljeno 24. maja 2012.
  30. ↑ Tomislav Nikolić: Ne stidim se što sam kao četnik bio u ratu Arhivirano 28 May 2012 na Wayback Machine., Rs.seebiz.eu, 24 May 2012; retrieved 27 March 2013.
  31. ↑ »Nikolić: Od srca vam želim nezavisnost«. Blic. 9. januar 2018. Pridobljeno 18. oktobra 2019.
  32. ↑ 32,0 32,1 »Nikolic criticized for statement at research center ceremony«. B92. 25. januar 2016. Pridobljeno 9. februarja 2017.
  33. ↑ »Nikolic urges protection of "Serbian genes"«. balkaneu.com. 27. januar 2016. Pridobljeno 9. februarja 2017.
  34. ↑ »Predsednik Nikolić: Ginekologija je znanje o ženi, ako iko sme da se usudi da kaže da ga poseduje«. Blic. 18. september 2015. Pridobljeno 11. februarja 2017.
  35. ↑ »LSV: Tomislav Nikolić je uvredio žene!«. Informer. 18. september 2015. Pridobljeno 11. februarja 2017.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tomislav_Nikolić&oldid=6425057«