Tomaž Erdedi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Tomaž Erdődy
Tamás Erdődy
Nadgrobna ploča bana Tome Bakača Erdödyja ZG Katedrala.jpg
Nagrobnik v Zagrebški stolnici
Rojstvo1558({{padleft:1558|4|0}})
Slunj
Smrt17. januar 1624
Krapina, kraljevina Hrvaška, Habsburška monarhija
Činhvaški ban
Oboroženi
konflikti
bitka za Slunj (1584)
bitka za Brest (1592)
bitka za Sisak (1593)

Grof Tomaž Erdődy de Monyorókerék et Monoszló (madžarsko monyorókeréki és monoszlói gróf Erdődy Tamás, hrvaško Toma Bakač Erdedi; 1558 – 17. januar 1624), po angleško tudi kot Thomas Erdődy, je bil madžarsko-hrvaški plemič, ki je služil kot ban Hrvaške med 1583–1595 in 1608–1615 ter član bogate družine Erdedi.[1] Dosegel je pomembne zmage v vojnah proti vojskam Osmanskega cesarstva.

Biografija[uredi | uredi kodo]

Tomaž Erdedi se je rodil leta 1558 kot sin nekdanjega bana Petra Erdedija in Margit Tahi. Imel je dva brata in sestre. Poročil se je z Marijo Ungnad, hčerko hrvaškega bana Krsta Ungnada, imela sta tri sinove (vključno z banom Žigmondom Erdedijem ) in štiri hčere. Tomaž Erdedi je bil po svojih sinovih tudi dedek madžarskih plemičev Jurija Erdedija in Imreja Erdedija.[2]

Leta 1583 je kot hrvaški ban nasledil svojega tasta Krsta Ungnada. Njegova prva zmaga se je zgodila v bitki pri Slunju leta 1584. Leta 1591 je osvobodil moslavaško pokrajino. Leta 1592 je doživel edini velik poraz v bitki pri Brestu. Ko so osmanske sile leta 1593 poskušale ponovno zavzeti območje, je sledila bitka pri Sisku, v kateri je Sveto rimsko cesarstvo premagalo Otomansko cesarstvo [3], kar je močno zavrlo sposobnost Otomanov, da bi se razširili naprej v Evropo, in sprožila dolgo turško vojno. Za to zmago je Erdedi prejel čestitke od papeža Klementa VIII.. Filip II. Španski mu je podelil v viteški red svetega Odrešenika. Po zmagi v Sisku mu pripisujejo besedno zvezo " In deo vici " ( angleško : In god I have won ). [4]

Ban Tomaž Erdedi kleči v molitvi v bitki pri Sisku (1593), s slike iz leta 1620

Svojo vlogo bana je zapustil leta 1595. Med letoma 1598 in 1603 je služil kot vodja oskrbnikov, nato pa med letoma 1603 in 1608 glavni zakladnik. V osamosvojitveni vojni Štefana Bočkaja je sodeloval kot zaveznik Habsburžanov. [5] Medtem je bil od leta 1607 tudi večni grof Varaždinske županije, ki je od takrat postala dedna, dodeljena družini Erdedi.[6]

Erdedi je ponovno dobil položaj bana v času med letom 1608 in 27. novembrom 1614, ko se je odrekel svojemu položaju, ki pa ga je obdržal na zahtevo hrvaškega sabora, dokler ni bil 16. februarja 1615 imenovan novi ban Benedek Thuróczy [7]. Nato je bil Erdedi imenovan za glavnega zakladnika in je to funkcijo opravljal do svoje smrti 17. januarja 1624. V času svojega življenja je dvakrat kandidiral za mesto palatina Ogrske (1596, 1611), vendar so protestantski stanovi preprečili njegovo izvolitev zaradi njegove "verske nestrpnosti". [8]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Hrvatska enciklopedija: Erdody, Toma
  2. Markó, László: A magyar állam főméltóságai Szent Istvántól napjainkig - Életrajzi Lexikon. (2nd edition); Helikon Kiadó Kft., 2006, Budapest; ISBN 963-547-085-1. p. 354.
  3. Marcus Tanner, Croatia: A Nation Forged in War, (Yale University Press, 1997), 37.
  4. "Hrvatski biografski leksikon".
  5. Markó, László: A magyar állam főméltóságai Szent Istvántól napjainkig - Életrajzi Lexikon. (2nd edition); Helikon Kiadó Kft., 2006, Budapest; ISBN 963-547-085-1ISBN 963-547-085-1. p. 354.
  6. Ivana Horbec (September 2010). "Slavonske županije između Banske Hrvatske i Mađarske: uspostava civilne uprave i pitanje poreznog sustava u 18. stoljeću" [Slavonia between Croatian and Hungarian kingdom: The establishment of county administration and the tax system issue in the 18th century]. Arhivski Vjesnik (Croatian). Croatian State Archives. 53: 180. Pridobljeno dne 2012-09-07.CS1 vzdrževanje: Neprepoznan jezik (link)
  7. Ferdo Šišić, Povijest Hrvata; pregled povijesti hrvatskog naroda 600. - 1918., Zagreb, p. 310
  8. Markó, László: A magyar állam főméltóságai Szent Istvántól napjainkig - Életrajzi Lexikon. (2nd edition); Helikon Kiadó Kft., 2006, Budapest; ISBN 963-547-085-1ISBN 963-547-085-1. p. 354.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]