Toki pona
| Toki pona | |
|---|---|
| toki pona | |
 | |
| Izgovarjava | [ˈtoki ˈpona] |
| Ustvaril | Sonja Lang |
| Datum | 2001 |
| Okolje in uporaba | testiranje načel minimalizma, Sapir-Whorfove hipoteze in pidžinov |
| Namen | umetni jezik, ki združuje elemente osebnega in filozofskega jezika |
| Pisava | latinica; sitelen pona (logografska); sitelen sitelen (logografska) |
| Viri | a posteriori jezik, z elementi angleščine, Tok Pisin, finščine, gruzinščine, nizozemščine, Acadian French, esperanta, hrvaščine, kitajščine |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-3 | tok |
| Glottolog | Ni |
Toki pona je umetni jezik. Razvila ga je kanadska prevajalka in jezikoslovka Sonja Lang, leta 2014 pa opisala v knjigi Toki Pona: The Language of Good (Toki pona: jezik dobrega). Značilnost tega jezika je izjemna preprostost njegovega besedišča: ima le 120–125 osnovnih besed, ki jih lahko združujemo v besedne zveze z bolj določenim pomenom.
Piše se večinoma v latinici, uporablja pa le 14 različnih črk (a e i j k l m n o p s t u w). Zanj sta bili razviti tudi dve pisavi, ki uporabljata logograme: sitelen pona in sitelen sitelen.
Toki pona je a posteriori jezik; koreni besed so bili vzeti iz drugih jezikov in prilagojeni fonološkim omejitvam toki pone. Ime jezika je sestavljeno iz besede toki (jezik) in besede pona (dober/preprost), in torej pomeni "dober jezik" oziroma "preprost jezik". Večina besed toki pone je večpomenskih.
Besedišče[uredi | uredi kodo]
Večina besed toki pone izvira iz obstoječih jezikov, med drugim iz angleščine, finščine, nizozemščine, esperanta, hrvaščine in kitajščine. Beseda ilo (orodje, stroj, naprava) je kar enaka besedi ilo v esperantu, toda večino drugih besed je bilo potrebno prilagoditi preprosti fonologiji toki pone. Spodnja tabela vsebuje nekaj besed toki pone, izvorni jezik (in besedo), ter prevod oziroma pomen besed v slovenščini (zaradi večpomenskosti je napisanih le nekaj možnih prevodov).
| Toki pona | Izvor besede | Slovenski prevod |
|---|---|---|
| pona | esperanto (bona) | dober, prijazen, preprost |
| ilo | esperanto (ilo) | orodje, stroj, naprava |
| luka | hrvaščina (ruka) | roka, dlan |
| noka | hrvaščina (noga) | noga, stopalo |
| palisa | hrvaščina (palica) | palica, veja, trd podolgovat predmet |
| jelo | angleščina (yellow) | rumena |
| mani | angleščina (money) | denar, bogastvo |
| mun | angleščina (moon) | luna, zvezda |
| kala | finščina (kala) | riba, morska žival |
| kasi | finščina (kasvi) | rastlina, zelišče, list |
| lape | nizozemščina (slapen) | spati, počivati |
| kepeken | nizozemščina (gebruiken) | z, z uporabo |
Ker je nabor osnovnih besed v toki poni tako majhen, jih je pogosto potrebno združevati v besedne zveze z bolj določenim pomenom, saj le tako dosežemo zadovoljivo natančnost sporočila. Čeprav sestavljene besedne zveze nimajo predpisanega pomena, so se uveljavile določene fraze, ki imajo bolj ali manj stalen pomen. Spodnja tabela prikazuje nekaj uveljavljenih fraz in njihov pomen.
| Toki pona | Dobesedni pomen | Uveljavljen drugotni pomen |
|---|---|---|
| jan pona | dobra oseba | prijatelj |
| ma tomo | območje stavb | mesto |
| ma kasi | območje rastlin/dreves | gozd |
| telo nasa | čudna/nora voda | alkohol, alkoholna pijača |
| tomo telo | vodna soba | kopalnica, stranišče |
| tomo tawa | premikajoča soba/struktura | avtomobil |
Slovnica[uredi | uredi kodo]
Pravila tvorjenja stavkov v toki poni so prav tako razmeroma preprosta. Vrstni red stavčnih členov je vedno osebek – povedek – predmet. Beseda, ki podrobneje določa neko drugo besedo, vedno sledi za njo; pridevniki tako vedno sledijo samostalniku, na katerega se nanašajo. Besede se nikoli ne pregibajo in ista beseda lahko spada pod več besednih vrst: lahko je samostalnik, pridevnik ali glagol, odvisno od tega, kje v stavku se nahaja. Velike začetnice, tudi če je začetek povedi, se ne uporablja (izjema so lastna imena).
Primer:
- "Jaz jem dobro hrano s svojo žlico."
- mi moku e moku pona kepeken ilo moku mi.
Pomen posameznih besed:
- jaz jesti (e) hrana dober z orodje jedilen moj
Beseda moku nastopa v zgornjem stavku v treh vlogah: najprej kot glagol jesti, nato kot samostalnik hrana in na koncu kot pridevnik jedilen. Besedna zveza ilo moku pomeni jedilno orodje, kar je lahko žlica ali vilica, lahko pa tudi jedilne palčke – za razumevanje sporočila napisanega v toki poni, je običajno potrebno poznavanje konteksta. Beseda e je členek, ki napove predmet, in se ne da prevesti v slovenščino.
V sestavljenih besednih zvezah vsaka nadaljnja beseda podrobneje določa celotni predhodni del besedne zveze.
Primer:
- tomo tawa (avtomobil)
- tomo tawa pona (dober avtomobil)
- tomo tawa pona mute (mnogo dobrih avtomobilov)
Pomen zgornje besedne zveze lahko spremenimo z uporabo besede pi: besedna zveza "tomo tawa pi pona mute" pomeni "zelo dober avtomobil", saj beseda pi razdeli besedno zvezo na dva dela:
- (tomo tawa) pi (pona mute)
- (avtomobil) pi (dober mnogo)
- (zelo dober avtomobil)
Beseda mute (mnogo/zelo) v tem primeru opisuje direktno le pridevnik pona (dober), in ne več besedne zveze kot celote.
Pisave[uredi | uredi kodo]
Poleg latinice, ki je najbolj uporabljana pisava za toki pono, sta dokaj pogosti še dve pisavi, in sicer sitelen pona in sitelen sitelen. Beseda sitelen v toki poni pomeni slika, simbol, znak ali pisava.
Pisavo sitelen pona je razvila kar avtorica toki pone, Sonja Lang, kot alternativo latinici. V njej je vsaka beseda predstavljena s svojim grafičnim simbolom (logogramom). Pravila pisanja še določajo, da se posamezen pridevnik lahko napiše znotraj ali nad simbolom za predhodno besedo, ki jo pridevnik opisuje.
Drugo pisavo, sitelen sitelen, je razvil Jonathan Gabel. Je bolj kompleksna in vizualno spominja na hieroglifsko pisavo Majev.
Primeri[uredi | uredi kodo]
- mi wile kama sona e toki pona.
- Želim se naučiti toki pono.
- jan lili li ken ala moku e telo nasa.
- Otroci ne smejo piti alkohola.
- o tawa musi lon poka mi!
- Pleši z menoj!
- sina wile tawa ma tomo seme?
- V katero mesto želiš iti?
- mi pilin e ni: ona li jo ala e mani mute. taso ona li jo e sona mute.
- Mislim, da nima veliko denarja, toda ima veliko znanja.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Toki Pona Word Origins«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. septembra 2019. Pridobljeno 2. februarja 2020.
- ↑ »Toki Pona dictionary«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. marca 2020. Pridobljeno 2. februarja 2020.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Lang, Sonja (2014). Toki Pona: The Language of Good. Tawhid. str. 134. ISBN 978-0978292300. OCLC 921253340.
- o kama sona e toki pona! Arhivirano 2019-05-12 na Wayback Machine. A Toki Pona language course written by Bryant Knight
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Uradno spletno mesto – Spletna stran avtorice toki pone.
