Titan (element)
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Splošno | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ime, simbol, vrstno število | titan, Ti, 22 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kemijska vrsta | prehodna kovina | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Skupina, perioda, blok | 4, 4 , d | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Gostota, trdota | 4507 kg/m3, 6 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Videz | srebrnkasta kovina![]() | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Lastnosti atoma | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Relativna atomska masa | 47,867 a. e. m. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Atomski polmer (izračunan) | 140 (176) pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kovalentni polmer | 136 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
van der Waalsov polmer | ni podatka | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Elektronska konfiguracija | [Ar]3d2 4s2 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
e- na energijski nivo | 2, 8, 10, 2 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Oksidacijsko stanje (oksid) | 4 (amfoteren) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kristalna struktura | heksagonalna | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Fizikalne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Agregatno stanje | trdno (paramegneten) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Tališče | 1941 K (3034 °F) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Vrelišče | 3560 K (5949 °F) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Molski volumen | 10,64 ×10−6 m3/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Izparilna toplota | 421 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Talilna toplota | 15,45 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Parni tlak | 0,49 Pa pri 1933 K | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Hitrost zvoka | 4140 m/s pri 293,15 K | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Razne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Elektronegativnost | 1,54 (Paulingova lestvica) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Specifična toplota | 520 J/(kg · K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Električna prevodnost | 2,34 106/(m·ohm) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Toplotna prevodnost | 21,9 W/(m·K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1. ionizacijski potencial | 658,8 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2. ionizacijski potencial | 1309,8 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3. ionizacijski potencial | 2652,5 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
4. ionizacijski potencial | 4174,6 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
5. ionizacijski potencial | 9581 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
6. ionizacijski potencial | 11533 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
7. ionizacijski potencial | 13590 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
8. ionizacijski potencial | 16440 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9. ionizacijski potencial | 18530 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
10. ionizacijski potencial | 20833 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Najstabilnejši izotopi | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji. |
- Članek se nanaša na kemijski element titan. Za druge pomene glej Titan (razločitev).
Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22. Titan se kot lahka, trdna, belo-metalna, svetlikava in na korozijo odporna prehodna kovina uporablja pri trdnih lahkih zlitinah in v belih pigmentih. Ta element se pojavlja v številnih mineralih; glavna vira sta predvsem rutil in ilmenit.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Element titan je leta 1791 v Creedu, Cornwall v Angliji opazil angleški duhovnik in amaterski kemik William Gregor. Nekaj let kasneje ga je nemški kemik Heinrich Klapproth odkril v rutilu. Leta 1795 je odkriti element poimenoval titan po titanih iz grške mitologije.
Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]
Velik proizvajalec TiO2 je Cinkarna iz Celja, ki je eden največjih tovrstnih proizvajalcev v Evropi. Titanov dioksid (TiO2) je osnovni material za beljenje oz. barvanje sten prostorov in stavb
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
![]() |
Poglejte si besedo titan (element) v Wikislovarju, prostem slovarju. |
![]() |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Titan (element) |