Tiramisu
| Druga imena | ital. tiramisù, ben. tiramesù |
|---|---|
| Obrok | sladica |
| Poreklo | Italija |
| Pokrajina ali regija | |
| Temperatura strežbe | hladno |
| Glavne sestavine | savoiardi, kava (navadna ali espreso), rumenjaki, maskarpone, kakav v prahu, vino marsala (v nekaterih različicah), sladkor |
Tiramisu je italijanska sladica, pripravljena iz otroških piškotov (it. savoiardi), pomočenih v kavo, rumenjakov, sladkorja, maskarponeja in kakava v prahu.[1][2][3] Izvira iz severovzhodne Italije. Sodobne različice sladice so postale priljubljene v restavracijah v poznih 60-ih letih prejšnjega stoletja. Kasneje je tiramisu postal v svetu ena od najslavnejših italijanskih sladic ter ga pripravljajo v različnih različicah doma in v restavracijah.[3][4] Ime sladice izvira iz italijanske besedne zveze tirami su, ki pomeni »dvigni me«.[5][6][7]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]
O izvoru tiramisuja obstajajo različne domneve.[8] Velja, da so ga izumili konec šestdesetih ali v zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja, vendar ni jasno, kje in kdaj točno.[9][10] Nekateri verjamejo, da temelji na recepti za sbatudin, preprostejšo sladico iz rumenjakov in sladkorja,[11] drugi pa trdijo, da je osnova recept za drugo sladico, dolce Torino.[12]
Recept za tiramisu se ni pojavljal v kuharskih knjigah pred šestdesetimi leti prejšnjega stoletja.[13][14][15] Omenjen je v kolumni o restavracijah v časniku Sydney Morning Herald, objavljeni leta 1978.[16] Ni ga zaznati v enciklopedijah in slovarjih iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja,[17][18][19] izraz se je v italijanskem slovarju pojavil leta 1980,[20] v angleškem pa leta 1982.[21] Omenjen je v kuharski knjigi iz leta 1983, posvečeni kuhinji iz Benečije.[22]
Ob smrti Ada Campeola (1928–2021), lastnika restavracije v Trevižu (Treviso), so mediji poročali, da sta recept za tiramisu 24. decembra 1969 izumila v njegovi restavraciji Le Beccherie njegova žena Alba di Pillo (1929–2021) in slaščičarski mojster Roberto Linguanotto (1943–2024).[23][24][25] Sladico so v restavraciji na svoj jedilnik dodali leta 1972.[26][27][28] Ob smrti Roberta Linguanotta julija 2024 mu je restavracija Le Beccherie pripisala zasluge za izum tiramisuja.[29] Jedi sicer niso nikoli patentirali.[7]
Sestavine
[uredi | uredi kodo]Tradicionalni tiramisu je narejen iz otroških piškotov (savoiardi), rumenjakov, sladkorja, kave, maskarponeja in kakava v prahu. Več teh sestavin je bilo že dobro uveljavljenih v italijanski domači kuhinji. Piškote savoiardi so že prej pogosto uporabljali v tradicionalnih sladicah in biskvitnih tortah,[30] medtem ko imajo jajčne kreme, kot je zabaglione, dolgo kulinarično zgodovino v severni Italiji.[31] Kava se v kombinaciji z jajčnimi kremami uporablja v italijanskih slaščicah že od konca 19. stoletja, kot je razvidno iz Sorbiattijevih receptov iz leta 1873.[32] Tudi kakav v prahu se kot sestavina domačih sladic v severni Italiji uporablja že od konca 19. stoletja. Maskarpone pa je po drugi strani predstavljal relativno novejšo sestavino, ki je značilna za sladico v njeni sodobni različici. Sodobna stabilizirana različica maskarponeja je v severni Italiji postala širše dostopna šele v začetku 20. stoletja;[33] dokumentirana industrijska proizvodnja maskarponeja v provinci Treviso sega v leto 1933, kjer so ga izdelovali pod blagovno znamko Mascherpone Valmarino.[34][35] Starejše zgodovinske uporabe izraza maskarpone se ne nanašajo na sodobni mlečni kremni izdelek, ki ga proizvajamo s koagulacijo smetane.[36]
Različice
[uredi | uredi kodo]
Izvirni tiramisu so v restavraciji Le Beccherie stregli v obliki okrogle sladice.[37] Danes se tiramisu pogosto pripravlja v pravokotni obliki.
Pogost odmik od izvornega recepta je dodatek alkoholne pijače v kavo, v katero se pomakajo otroški piškoti. Pogosto se uporabljajo kavni likerji, kot sta Tia Maria in Kahlúa, sladko vino marsala, amaretto, temni rum, Madeira, portovec, brendi, Malibu ali Irish cream.[38]
Sodobne različice včasih vsebujejo stepeno smetano ali stepene beljake ali oboje, v kombinaciji z maskarponejem. Zaradi tega je sladica lažja, gosta in penasta. Druga različica vključuje pripravo smetane z jajci, segretimi ravno toliko, da se zmes pasterizira, ne da bi jajca zakrknila. Sladica se običajno uživa hladna.[39]
Obstajajo tudi številne različice tiramisuja z drugimi sestavinami. Mnogi kavo nadomestijo z drugimi sestavinami, kot so čokolada, amaretto, limona, jagoda, ananas, jogurt, banana, malina in kokos. Nekateri namesto otroških piškotov uporabljajo druge piškote ali sladek, kvašen kruh, kot je paneton.[40]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Tiramisù – Vocabolario«. Treccani (v italijanščini). Pridobljeno 29. novembra 2025.
- ↑ »Tiramisù«. www.accademiaitalianadellacucina.it (v italijanščini). Accademia Italiana della Cucina. Pridobljeno 30. novembra 2025.
- 1 2 Kington, Tom (23. avgust 2013). »Save the tiramisu, says Italian politician«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 30. novembra 2025.
- ↑ Cloake, Felicity (30. januar 2020). »Deconstructing tiramisu: the coffee-infused Italian classic«. National Geographic. Pridobljeno 30. novembra 2025.
- ↑ »Tiramisu«. Merriam-Webster Dictionary. Pridobljeno 29. novembra 2025.
- ↑ Wilbur, T. (2006). Top Secret Restaurant Recipes 2. Penguin Publishing Group. str. 234. ISBN 978-1-101-04213-7.
- 1 2 »Pri 93 letih se je poslovil "oče tiramisuja"«. www.rtvslo.si. 31. oktober 2021. Pridobljeno 4. septembra 2026.
- ↑ »25 Michelinovih zvezdic za knjigo«. www.24ur.com. 20. maj 2016. Pridobljeno 3. septembra 2026.
- ↑ Squires, Nick (17. maj 2016). »Italian regions battle over who invented tiramisu«. The Telegraph. Arhivirano iz spletišča dne 28. marca 2018. Pridobljeno 27. marca 2018 – prek telegraph.co.uk.
- ↑ »Ado Campeol, at whose restaurant tiramisu was invented, passes away at 93«. Telangana Today. 1. november 2021. Arhivirano iz spletišča dne 3. novembra 2021. Pridobljeno 3. novembra 2021.
- ↑ Leigh, Wendy (1. april 2023). »Before Tiramisu Was Officially Created, It Was Sbatudin«. Tasting Table (v ameriški angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 20. junija 2023. Pridobljeno 20. junija 2023.
- ↑ Lim, Heather (7. maj 2023). »The Original Tiramisu Recipe Has No Heavy Cream Or Marsala«. Tasting Table (v ameriški angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 20. junija 2023. Pridobljeno 20. junija 2023.
- ↑ Artusi, Pellegrino (1991) [1891]. »Torte e dolci al cucchiaio«. La scienza in cucina e l'arte di mangiar bene (Reprint izd.). Firenze: Giunti. str. 571. ISBN 88-09-00386-1.
- ↑ Raris, Fernando; Raris, Tina (1998). La Marca gastronomica: amore e nostalgia per la cucina e i vini di nostra tradizione. Treviso: Canova Editore. str. 31. ISBN 88-87061-55-6.
- ↑ Cremona, Luigi (2004). Italia dei dolci. Touring Editore. str. 57. ISBN 88-365-2931-3.
- ↑ Lane, Trevor (30. avgust 1978). »The Irish in Paddington«. Eating Out. The Sydney Morning Herald. str. 20. Arhivirano iz spletišča dne 1. avgusta 2023. Pridobljeno 28. februarja 2023 – prek Newspapers.com.
- ↑ Enciclopedia Europea Garzanti. 1981.
- ↑ Enciclopedia Universale Rizzoli Larousse. 1971.
- ↑ Dizionario della lingua italiana Garzanti. 1980.
- ↑ »Il Sabatini Coletti. Dizionario della Lingua Italiana«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. septembra 2020.
- ↑ »Tiramisu«. Merriam-Webster's Online Dictionary. Arhivirano iz spletišča dne 20. februarja 2010. Pridobljeno 11. junija 2020.
- ↑ Capnist, Giovanni (1983). I Dolci Del Veneto. F. Muzzio. ISBN 88-7021-239-4.
- ↑ »Ado Campeol, at whose restaurant tiramisu was invented, passes away at 93«. Telangana Today. 1. november 2021. Arhivirano iz spletišča dne 3. novembra 2021. Pridobljeno 3. novembra 2021.
- ↑ »Pochi giorni dopo Ado Campeol, il papà del tiramisù, muore anche la moglie Alba Di Pillo, la vera ideatrice del dolce dei record«. La Repubblica. 11. november 2021. Arhivirano iz spletišča dne 18. novembra 2021. Pridobljeno 18. novembra 2021.
- ↑ »Ado Campeol, 'father of tiramisu' who helped the rich pudding to become a staple of Italian menus around the world – obituary«. The Telegraph. London. 2. november 2021. Arhivirano iz spletišča dne 11. januarja 2022. Pridobljeno 3. novembra 2021.
- ↑ »'Father of tiramisu' Ado Campeol dies aged 93«. BBC. 30. oktober 2021. Arhivirano iz spletišča dne 1. novembra 2021. Pridobljeno 31. oktobra 2021.
- ↑ Vozzella, Laura (8. oktober 2006). »The Unsung Inventor of Tiramisu«. The Baltimore Sun. Arhivirano iz spletišča dne 3. junija 2020. Pridobljeno 21. aprila 2014.
- ↑ Black, Jane (10. julij 2007). »The Trail of Tiramisu«. The Washington Post. Arhivirano iz spletišča dne 13. oktobra 2008. Pridobljeno 11. julija 2007.
- ↑ Robeldo, Anthony (30. julij 2024). »Father of Tiramisu Roberto "Loli" Linguanotto dies at 81, leaving 'sweet legacy'«. USA Today. Pridobljeno 30. julija 2024.
- ↑ »Savoiardo«. Treccani – Vocabolario (v italijanščini). Pridobljeno 30. novembra 2025.
- ↑ »Żabaióne - Significato ed etimologia - Vocabolario«. Treccani (v italijanščini). Pridobljeno 30. novembra 2025.
- ↑ Sorbiatti, Giuseppe (1873). Il Re dei Cuochi (v italijanščini). Milano: Sonzogno.
Include ricette ottocentesche come la "crema al caffè" e varianti di zabaglione al caffè, che combinano caffè ed uova in preparazioni dolci.
- ↑ Smith, F. W. G. (1935). Cheese Making. London: Ernest Benn Ltd. str. 112–113.
- ↑ »Il "Mascherpone", una storia trevigiana che inizia nel 1933 da valorizzare con il Tiramisù«. Qdpnews (v italijanščini). Pridobljeno 1. decembra 2025.
- ↑ »Cison rivendica la paternità del mascarpone: «Marchio registrato nel 1933»«. www.ilgazzettino.it (v italijanščini). 1. oktober 2023. Pridobljeno 1. decembra 2025.
- ↑ »Il mascarpone artigianale, specialità lombarda«. Ruminantia – Journal of Dairy Science (v italijanščini). 2020. Pridobljeno 29. novembra 2025.; Pinarelli, Caterina (6. junij 2008). »Il Mascarpone«. Il Latte (v italijanščini).
- ↑ »Ricetta Storia Tiramisu – Recipe and Story of Tiramisu« (PDF). Le Beccherie. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 3. novembra 2021. Pridobljeno 3. novembra 2021.
- ↑ Cloake, Felicity (13. marec 2014). »How to make the perfect tiramisu«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Arhivirano iz spletišča dne 5. julija 2019. Pridobljeno 6. avgusta 2019.
- ↑ Greenspan, Dorie (14. junij 2016). »The way to make a tiramisu even more unforgettable«. The Washington Post (v ameriški angleščini). ISSN 0190-8286. Arhivirano iz spletišča dne 8. novembra 2020. Pridobljeno 4. avgusta 2022.
- ↑ Larousse Gastronomique, New York: Clarkson Potter Publishers, 2001, p. 1214.