Tigurini

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Galija v 1. stoletju pr. n. št.

Tigurini (latinsko: Tigurini, grško: Τιγουρίνοι [Tigourínoi]), eno od štirih plemen (pagus) keltskih Helvetov.[1] Njihov poselitveni prostor je bila okolica Avenchesa v zahodni Švici.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Ime Tigurini je keltskega izvora in pomeni gospodje ali gospodarji (irsko: tigern) oziroma gospod (valižansko: teyrn).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Tigurini so leta 109 pr. n. št. skupaj s Helveti prečkali Ren in napadli Galijo.[2] Leta 107 pr. n. št. so se preselili na jug v rimsko regijo Provanso in pri Agenu porazili rimsko vojsko pod poveljstvom Lucija Kasija Longina.[2][3] Po letu 103 pr. n. št. so se naselili v Jurskem pogorju severno od Ženevskega jezera.[2]

Leta 58 pr. n. št. so se skupaj z drugimi helvetskimi plemeni nameravali preseliti na bogato ozemlje Santonov v jugozahodni Galiji. Cezarjeva rimska armada jih je prestregla in v bitkah pri Ararju in Bibrakti porazila in pobila 228.000 Tigurinov.[2] Bitki sta bili uvod v galske vojne, ki so trajale od leta 58 do 49 pr. n. št..

Zapuščina[uredi | uredi kodo]

Francoski teolog in reformator Jean Calvin je leta 1549 v Zürichu napisal Consensus Tigurinus (Tigurinski konsenz), s katerim je poslušal poenotiti doktrine protestantskih cerkva glede njihovih sakramentov.

V 17. stoletju je švicarski livar topov Jean-Jacques Keller, ki je bil v službi francoske krone, samega sebe imenoval Kelleri Tiguro, se pravi Keller Tigurin.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Harry Mountain, The Celtic Encyclopedia, str. 231 [1] str. 180 [2]
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Mountain, str.231.
  3. Dáithí Ó hÓgáin, The Celts, str. 143. [3]