Tiš-atal

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Tiš-atal
Endan Urkeša
Hurrian foundation document-AO 19937-IMG 3470-gradient.jpg
Tiš-atalov temeljni klin in pripadajoča glinasta tablica z najstarejšim znanim besedilom v huritskem jeziku
Obdobje vladanja21. stoletje pr. n. št.
Rojstvo21. stoletje pr. n. št.
Smrt21. stoletje pr. n. št.
Urkeš se nahaja v Sirija
Urkeš
Urkeš
Urkeš na zemljevidu Sirije

Tiš-atal (huritsko 𒋾 𒅖 𒀀 𒊑) je bil endan[1] Urkeša. Vladal je v obdobju Tretje urske dinastije v 21. stoletju pr. n. št. Bil je eden od najzgodnejših huritskih vladarjev. Ker so arheološke najdbe iz tistega časa zelo razdrobljene, se natančnega datuma njegovega vladanja ne da ugotoviti.[2]

Ime[uredi | uredi kodo]

V starejših virih se je včasih uporabljalo tudi ime Tišari. Bolj pravilno ime je Tiš-atal.[3] Podobni imeni imata tudi dva druga vladarja, ki sta vladala v približno istem času: Tiš-atal Ninivski in Dišatal Karaharski. Domneva se, da gre za tri različne osebe, kar hkrati kaže, da je bilo ime na huritskem ozemlju dokaj pogosto.[4]

Napisi[uredi | uredi kodo]

Edini vir podatkov o Tiš-atalu je klinopisni napis v Nergalovem templju. Besedilo je napisano na dveh bronastih kipcih levov in kamniti tablici, ki je skupaj z enim od levov v Muzeju Louvre. Napis na tablici je bolj ohranjen. Napisi so najstarejša znana besedila, pisana v huritskem jeziku.[5][6] Prevod Mirja Salvinija se glasi:[7]

Tiš-atal, endan Urkeša, je zgradil tempelj za Nergala. Naj ga bog Lubadag[8] varuje. Tistega, ki uniči ta tempelj, naj Lubadag uniči. Bog [...] naj ne usliši njegovih molitev. Gospodarica Nagarja[9] Šimaga[10] in bog neurja naj desettisočkrat prekolneta tistega, ki ga bo uničil.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Naslov 'endan' je bil enakovreden naslovu 'kralj', lahko pa je pomenil tudi 'veliki svečenik' (Wilhelm, str. 121-122).
  2. Wilhelm, str. 118.
  3. Wilhelm, p. 120.
  4. Salvini, str. 107.
  5. De Voogt, Alexander J., Finkel, Irving L. The Idea of Writing: Play and Complexity. BRILL 2010, str. 117.
  6. Salvini, str. 106.
  7. Salvini, str. 107.
  8. Verjetno istoveten z Nubadigom v drugih virih. O tem božanstvu je malo znanega (Wilhelm, str. 134).
  9. Verjetno Tell Brak (Wilhelm, str. 140).
  10. Huritski bog sonca (Wilhelm, str. 140).

Viri[uredi | uredi kodo]