Terme Dobrna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Terme Dobrna
Zgradba zdraviliškega doma
Zgradba zdraviliškega doma
Lega SZ od naselja Dobrna, pod Paškim Kozjakom.
Občina Dobrna
Koordinati 46°20′23.1″N 15°13′24.9″E / 46.339750°N 15.223583°E / 46.339750; 15.223583Koordinati: 46°20′23.1″N 15°13′24.9″E / 46.339750°N 15.223583°E / 46.339750; 15.223583
Uradno ime: Dobrna - Zdravilišče
Razglasitev 19. julij 1986
evid. št. 97[1]
Uradno ime: Dobrna - Zdraviliški dom
Razglasitev 30. januar 2010
evid. št. 12247[2]
Uradno ime: Dobrna - Zdraviliški park
evid. št. 12248[3]
Terme Dobrna is located in Slovenija
Terme Dobrna
Geografska lega: Terme Dobrna, Slovenija

Terme Dobrna so zdravilišče v naselju Dobrna.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Terme Dobrna ležijo na nadmorski višini 375 mnm, nad naseljem, ki leži nižje v dolini. S treh strani so obdane z gozdnimi griči. Na severni strani pa je pobočje Paškega Kozjaka, ki doseže z najvišjim vrhom Basališče 1272 mnm. Podnebje je podalpsko, srednja julijska temperatura je 18,6ºC. Vetrovi pihajo poredko, tudi megleni dnevi so izjema.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Dobrno so vrjetno naselili in poznali zdravilno moč njenega vodnega izvira že Kelti in Rimljani. Najdeni so bili keltski kovanci in rimski nagrobnik, ki je sedaj vzidan v steno kapelice v Zavrhu. Kraj se prvič omenja 1403, zdravilišče 1582, prva zdraviliška stavba pa je bila postavljena 1624.

Naravno zdravilno sredstvo[uredi | uredi kodo]

Terme Dobrna so akvaterme z lastnostmi rahlo zmernoalkalnih voda.Glavni topliški vrelec ima temperaturo 36,5ºC, z veliko ogljikovega dioksida, je neznatno radioaktiven, pa tudi alge (alga Hapalsiphon) mu dajejo posebno vrednost. Ob njem obstoji še vrelec hladne, železove vode s temperaturo 11ºC. K naravnim terapevtičnim sredstvom se lahko dodajo še organski in anorganski peloidi (šota, bentonit).

Indikacije[uredi | uredi kodo]

V Termah Dobrna zdravijo ginekološka obolenja (hormonalne motnje, klimakterične težave, sterilnost), revmatske bolezni, rehabilitacija lokomotorne sestave, nevrološke bolezni, nevroze, periferne angioparije, športne poškodbe in drugo.[4]

Dobrna

Kontraindikacije[uredi | uredi kodo]

Posebnih kontraindikacij ni, veljajo splošne kontraindikacije za topliško zdravljenje.

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Zdravilno vodo uporabljajo kot kopeli (bazeni, ali posamezne kopeli) in pa pijejo jo tudi. Peloide uporabljajo za obloge. Poleg tega pa izvajajo še vse vrste masaž, elektroterapijo, termoterapijo, trakcijo, vakumsko terapijo lasersko terapijo. Terapije izvajajo v sodobnih medicinskih objektih, s strokovnimi zdravniki (fiziatri, internisti, ginekologi, nevrologi) in drugim strokovnim osebjem.



Nastanitev[uredi | uredi kodo]

V sestavu term so hoteli: »Hotel VITA«, »Hotel Vila HIGIEA«, »Hotel PARK« in »Zdraviliški dom 1624«. Poleg nastanitve v hotelih, pa je v kraju možna še nastanitev v privatnih sobah.

Rekreacija[uredi | uredi kodo]

Bazeni s termalno vodo, savna, trim kabinet, avtomatsko kegljišče, tenis, namizni tenis, kolesarjenje, pohodništvo in drugo.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 97". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 12247". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  3. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 12248". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  4. ^ Naravna zdravilišča Jugoslavije, Eksportpres, Beograd, 1988

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]