Teodot Rimski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Teodot Rimski
Rojstvo2. stoletje
Poklicšolnik

Teodot Rimski, znan tudi kot Teodot Menjalec oziroma Teodot Mlajši, je bil krščanski učitelj in krivoverec * v 2. stoletju, Rim, † v 3. stoletju Rim, Rimsko cesarstvo.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Teodot Rimski, imenovan tudi Teodot Menjalec (denarja), je živel in deloval v Rimu. Po poklicu je bil menjalec denarja; zato ga nekateri imenujejo tudi Teodot Bankir. Duhovnik Natalis je med takratnimi preganjanji veliko trpel za vero in je imel zato velik ugled. Spoznavalca Natalisa je torej Teodot pregovoril, da je sprejel škofovsko čast v njegovem gibanju. Ne samo to: za nemajhno mesečno plačo stopetdeset denarjev je nastopil kot protipapež.[1] Natalis je to čast za nekaj časa sprejel; vendar se je kmalu skesal. Po opravljeni strogi pokori mu je papež Zefirin [2] odpustil in ga sprejel nazaj v občestvo Cerkve. [3]

Učenje[uredi | uredi kodo]

Teodot Rimski je najprej nadaljeval učenje krščanskega heretičnega učitelja Teodota Carigrajskega, t. i. dinamični monarhizem ali adopcionizem, ki je bila precej razširjena herezija. Pozneje je ustanovil ločino melkizedekovstva. Melkizedeka[4] je postavljal nad Kristusa.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. F. Chobot: A pápák története 40.
  2. Papež Zefirin je vladal Cerkvi od 199 do 217
  3. Bangha B.: Katolikus lexikon IV. zv., str. 348: Theodotus.
  4. Melkizedek, kralj Salema (Jeruzalema) je starozavezni veliki duhovnik, ki je daroval Bogu kruh in vino ter blagoslovil Abrahama (Abrama), ki mu je dal desetino. (1 Mojz 14)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • A. Strle: Vera Cerkve, Dokumenti cerkvenega učiteljstva. Mohorjeva družba Celje, 1977
  • Leto svetnikov IV deli, Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani, (1968, 1970, 1972 in 1973).
  • F. X. Seppelt – K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
  • A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. Drugo pregledano i popunjeno izdanje).
  • Bangha B. S.J.: Katolikus lexikon IV zvezki, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.