Teodora Angelina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Teodora Angelina
Vojvodinja žena Štejerske in Avstrije
Vojvodinja Teodora; družinsko drevo Babenberžanov v samostanu Klosterneuburg
Rojen1190
Konstantinopel
(zdaj İstanbul, Turčija)
Umrl22./23. junij 1246
(stara ok. 56 let)
Kahlenberg
Avstrija
Plemiška družinaAngelovci
Zakonec(i)• Ivanko, bolgarski bojar
• Dobromir Hriz
• Leopold VI. Avstrijski
OčeIzak Komnen Vatac
MatiAna Komnena Angelina

Teodora Angelina (grško grško Θεοδώρα Αγγελίνα, Theodóra Angelína) je bila žena vojvode Leopolda VI. Avstrijskega in kot taka vojvodinja Štajerske in Avstrije, * 1190, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, 22./23. junij 1246, Kahlenberg, Spodnja Avstrija.

Kot otroka jo je njen stari oče, cesar Aleksej III. Angel, izkoristil kot politično orodje za pridobitev zvestobe regionalnih veljakov Ivanka in Dobromirja Hriza in jo zaročil ali poročil z enim in nato z drugim. Njene zaroke ali poroke z njima so bile razveljavljene, ker je cesar oba aretiral.

Prepoznavanje[uredi | uredi kodo]

Znanstveniki že dolgo razpravljajo o identiteti druge žene Leopolda VI. V srednjeveških virih je zapisano le njeno ime Teodora in da je bila vnukinja bizantinskega cesarja (Theodoram neptam regis Graecorum duxit uxorem, Theodoram neptem regis Grecie).[1] Sodobni učenjaki, začenši z Georgom Juričem leta 1894, so imeli različna mnenja o tem, kdo je bil ta cesar. Nekateri so menili, da je bila Teodora vnukinja Izaka II. Angela (vladal 1185–1195, 1203–1204), medtem ko so drugi menili, da je bil to Aleksej III. Angel (vladal 1195–1203).[2] Tretji izraza neptis niso razlagali kot vnukinja, temveč kot nečakinja ali celo pranečakinja, kar je bil v srednjem veku pogostejši pomen besede.[3]

Zdaj je dokončno prepoznana[4][5] kot hči Izaka Komnena Vataca, vnuka bizantinskega generala Teodorja Vataca in porfirogenete princese Evdokije Komnene, hčerke cesarja Ivana II. Komnena (vladal 1118–1143)[6] in Ane Komnene Angeline, druge hčerke cesarja Alekseja III. Angela.[7]

Življenje[uredi | uredi kodo]

Angelina je bila rojena okoli leta 1190.[8]

Zaroka z Ivankom in Dobromirjem Hrizom[uredi | uredi kodo]

Ob prihodu Alekseja III. Angela leta 1195 na bizantinski prestol je bil njen oče povišan v čin sebastokratorja.[9] Poleti izstega leta je bil med pohodom proti bolgarskim upornikom pod vodstvom Ivana Asena I. ujet in zaprt v bolgarski prestolnici Veliko Trnovo, kjer je spomladi 1196 umrl.[10][11]

Po eni od zgodbi, ki jo je posredoval sodobni kronist Niketa Honiat, je Izak sodeloval pri atentatu na Ivana Asena I., ki ga je izvedel nezadovoljni bolgarski bojar Ivanko. Izak naj bi Ivanku obljubil Teodorino roko v zameno za carjevo smrt.[12][13] Izak je pred Asenovim umorom umrl.[14] Ko je Ivanko Asena ubil in pobegnil na bizantinski dvor, kjer je vstopil v cesarsko službo, ga je cesar Aleksej III. zaročil s Teodoro, da bi utrdil njegovo zvestobo.[15][16] Ker je bila Teodora takrat še majhen otrok,[15] zakon, če je sploh kdaj obstajal, ni bil nikoli sklenjen. Teodora je ostala v Konstantinoplu, medtem ko se je Ivanko leta 1199 uprl, a so ga z zvijačo ujeli in zaprli.[17][18]

Kmalu zatem je Aleksej III. Teodoro izrabil za pridobitev zvestobe drugega regionalnega balkanskega vojskovodje Dobromirja Hriza, ki se je leta 1201 uprl skupaj z nezadovoljnim bizantinskim generalom Manuelom Kamicom. Hriz je bil že poročen s Kamicovo hčerko, vendar je brez težav sprejel cesarjevo ponudbo in cesarjevim silam predal trdnjavi Pelagonija (sodobna Bitola) in Prilep, ki ju je zavzel.[19][20] Aleksej III. je kmalu zatem tudi njega ujel in zaprl.[21]

Poroka z Leopoldom VI. Avstrijskim in otroci[uredi | uredi kodo]

Pečat Teodore Angeline

Teodora se je leta 1203 poročila z daljnjim sorodnikom, avstrijskim vojvodom Leopoldom VI.[5][22] Kmalu po Leopoldovi smrti leta 1230 je Teodora vstopila v samostan Klosterneuburg v Spodnji Avstriji,[23] kjer je junija 1246 umrla, domnevno zaradi žalosti po smrti sina Friderika II. v bitki z Madžari.[23]

Leopold in Teodora sta imela sedem otrok:

  • Margareto (1204 – 29. oktober 1266), poročeno s Henikom VII. Nemškim,[24] najstarejšim sinom cesarja Friderika II.; po njegovi smrti se je poročila z Otokarjem II. Češkim.[25]
  • Nežo (19. februar 1205 – 29. avgust 1226), poročeno z Albertom I. Saškim.[26]
  • Leopolda (1207–1216), umrlega po padcu z drevesa.[26]
  • Henrika II. Mödlinškega (1208 – 28. november 1228,[27], poročenega z Nežo Turingijsko.[26] Njuna edinka Gertruda je po smrti svojega strica postala glavna dedinja Babenberžanov.
  • Gertrudo (1210–1241), poročeno s turingijskim deželnim grofom Henrikom Raspejem.[26]
  • Friderika II. Avstrijskega (25. april 1211 – 15. junij 1246), vojvodo Avstrije. [26]
  • Konstancijo (6.april 1212 – 5. junij 1243), poročeno z meissenskim mejnim grofom Henrikom III.[26]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Rhoby 2004, str. 388–389, 390.
  2. ↑ Rhoby 2004, str. 389–390.
  3. ↑ Rhoby 2004, str. 390–391.
  4. ↑ Rhoby 2004, str. 391–395.
  5. ↑ 5,0 5,1 Preiser-Kapeller 2011, str. 70.
  6. ↑ Varzos 1984, str. 437–439.
  7. ↑ Varzos 1984, str. 742.
  8. ↑ Varzos 1984, str. 742, op. 68.
  9. ↑ Varzos 1984, str. 746.
  10. ↑ Choniates 1984, str. 255–257.
  11. ↑ Varzos 1984, str. 753–754.
  12. ↑ Choniates 1984, str. 257–258.
  13. ↑ Varzos 1984, str. 697.
  14. ↑ Varzos 1984, str. 697, 754.
  15. ↑ 15,0 15,1 Choniates 1984, str. 259.
  16. ↑ Varzos 1984, str. 697, 698.
  17. ↑ Choniates 1984, str. 281–282, 284–285.
  18. ↑ Varzos 1984, str. 704–709.
  19. ↑ Choniates 1984, str. 293–294.
  20. ↑ Varzos 1984, str. 710–712.
  21. ↑ Varzos 1984, str. 756.
  22. ↑ Varzos 1984, str. 697, 742.
  23. ↑ 23,0 23,1 Rhoby 2004, str. 396.
  24. ↑ Runciman 2000, str. 26.
  25. ↑ Haverkamp 1988, str. 266.
  26. ↑ 26,0 26,1 26,2 26,3 26,4 26,5 Lyon 2013, str. 242.
  27. ↑ Loud & Schenk 2017, str. xxii.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Choniates, Nicetas (1984). O City of Byzantium, Annals of Niketas Choniatēs. Prevod Harry J. Magoulias. Detroit: Wayne State University Press. ISBN 0-8143-1764-2.
  • Preiser-Kapeller, Johannes (2011). »Von Ostarrichi an den Bosporus. Ein Überblick zu den Beziehungen im Mittelalter« [From Ostarrichi to the Bosporus: An Overview of Relations in the Middle Ages]. Pro Oriente Jahrbuch 2010 (v nemščini). Vienna: 66–77.
  • Rhoby, Andreas (2004). »Wer war die „zweite" Theodora von Österreich? Analyse des Quellenproblems« [Who was the "second" Theodora of Austria? Analysis of the Sources]. Wiener Byzantinistik und Neogräzistik. Beiträge zum Symposion „Vierzig Jahre Institut für Byzantinistik und Neogräzistik der Universität Wien im Gedenken an Herbert Hunger“ (Wien, 4.–7. Dezember 2002). Byzantina et Neograeca Vindobonensia XXIV (v nemščini). Vienna. str. 387–396.
  • Varzos, Konstantinos (1984). Η Γενεαλογία των Κομνηνών. (Rodoslovje Komnenov) (PDF) (in Greek). Vol. B. Thessaloniki: Centre for Byzantine Studies, University of Thessaloniki. OCLC 834784665.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Teodora_Angelina&oldid=5908341«