Tengvar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Primer besedila v tengvarju

Tengvar (izvirno angleško tengwar) je umetna pisava angleškega pisatelja in jezikoslovca Johna Ronalda Reuela Tolkiena. V svojih delih jo je Tolkien uporabljal za zapis jezikov Srednjega sveta, med drugim tudi kvenje in sindarščine. Ker pa pisava temelji na glasovih (vsaka tengva predstavlja svoj glas), le-ti pa so drugače uporabljeni v različnih jezikih, obstaja kar veliko načinov za zapis tengvarja.

Jezik se imenuje tengvar, kar je kvenjski izraz za črke; ednina - črka je tengva (izvirno angleško tengwa). V sindarinščini se pisava imenuje Tîw, posamezna črka pa Têw.

Zgodovina v Tolkienovi mitologiji[uredi | uredi kodo]

Podobnost med rúmilico in fëanorico.

Pisava tengvar se je razvila iz starejše pisave imenovane sarati. Le-to je izumil in oblikoval Rúmil iz Tiriona leta 1179 Leta dreves, 3075 let pred začetkom Prve dobe in je danes znana tudi pod imenom rúmilica. 680 let pozneje (1250 LD) je Fëanor sarati preuredil in sestavil novo pisavo, ki je bila bolj sistematično urejena. Poimenoval jo je tengvar (tengwar), njegova verzija pa se imenuje fëanorica. Od rúmilice se med drugim razlikuje tudi po smeri pisanja - sarati se je pisal vertikalno, tengwar pa horizontalno.

Sprva se je pisava iz Amana razširila na Númenor, pozneje pa še na ves Srednji svet. Tam so jo posvojila mnoga ljudstva in jo zaradi drugačnega jezika tudi preuredila. Tengvarke so se pisale s čopičem ali peresom in so bile bolj primerne za pisanje daljših tekstov kot pa kirt, ki je bil v uporabi za vklesavanje črk v les ali skale (zato pa so ga uporabljali škratje).

Sistem pisave[uredi | uredi kodo]

Sistem vsebuje štiriindvajset osnovnih (primarnih) znakov oz. črk (1-24), urejenih v štiri témar (serije), sestavljene iz po šestih tyeller (redov). Obstajajo še dodatne črke (25-36), vendar so v večini priredbe osnovnih črk; izjema sta le črki 27 in 29.

Deli tengve[uredi | uredi kodo]
Deli posamezne tengve

Posamezna tengva (črka) je sestavljena iz dveh delov: lúva oz. lok predstavlja glas, telco oz. steblo pa zrak. Oblike prikazane kot 1-4, so veljale za normalne. Steblo je lahko vzdignjeno kot pri 9-16, ali pa skrajšano kot pri 17-24. Lok je bil lahko odprt kot v serijah I in III, ali zaprt kot v serijah II in IV; tako pri enih kot pri drugih ga je bilo moč podvajati.

Možne uporabe stebla (telco) in loka (lúva) pri pisanju tengvark

Soglasniki[uredi | uredi kodo]
Originalna tabela tengvark, kot jo je zapisal Tolkien

Soglasnike v tengvarju zastopajo posamezne črke - tengvarke. Le-te so urejene v mrežo 24 primarnih in 11 dodatnih črk. Tengvarke so razdeljene v štiri serije (temar), ki jih predstavljajo štiri kolone. Vsaka serija predstavlja glasove narejene v različnih delih ust. Seriji I in II sta skoraj vedno uporabljeni za zobnike in ustničnike. Serija III je po navadi predstavljala trdonebnike ali mehkonebnike, serija IV pa mehkonebnike ali kombinacijo ustničnih in mehkonebnih glasov (odvisno od fonologije jezika).

Vsaka izmed serij je bila potem še razdeljena na šest redov (tyeller). Vsak red je predstavljal glasove ustvarjene na drugačen način; torej kako zrak »teče« skozi usta in nos pri izgovorjavi posameznega glasu:

  • 1. in 2. red sta bila v rabi za nezveneče in zveneče zapornike. Podvojeni lok v drugem redu je nakazoval »zvenečost«: če so torej 1,2,3,4 = t, p, k, kw - (v sindarskem oz. t, p, č, k v angleškem načinu), potem je sledilo, da so 5,6,7,8 = d, b, g, gw (d, b, dž, g).
  • Vzpetost stebla je nakazovala odpiranje soglasnika v pripornik, tako da sta 3. in 4. red predstavljala nezveneče in zveneče pripornike. Tako so po zgoraj navedenih vrednostih glasovi za 3. red (9-12) = th, f, kh, khw/hw (th, f, š, h) in za 4. red (13-16) = dh, v, gh, ghw/w (dh, v, ž, gh).
  • V prvotni fëanorici je razdaljšano steblo (steblo hkrati zgoraj in spodaj) predstavljalo pridišne soglasnike (t + h, p + h, k + h), po potrebi tudi druge soglasniške variacije. Pozneje so ta red uporabljali za pisanje variant 3. in 4. reda (da so se bolj razlikovale od 1. reda). 5. red (17-20) se je po navadi uporabljal za nosnike; tako sta bili 17 in 18 najbolj pogosti znamenji za n in m.
  • Po zgornjem zgledu bi moral 6. red torej predstavljati nezveneče nosnike (na primer valižanski nh ali staroangleški hn), ki pa so bili v jezikih Srednjega sveta sila redki. Ta red (21-24) so najpogosteje uporabljali za najšibkeše oz. »polsamoglasniške« soglasnike vsake izmed serij. Sestajala je iz najmanjših in najbolj preprostih oblik izmed primarnih črk. Tako je bilo znamenje 21 pogosto namenjeno šibkemu (breztresljajnemu) r, ki je prvotno nastopal v kvenji in ga je ta jezikovni sistem imel za najšibkejši soglasnik serije tincotéma; znamenje 22 je bilo na splošno namenjeno za w; znamenje 23 pa je bilo, kjer je bila serija III palatalna (trdonebniki), na splošno v rabi za soglasniški j.
Imena tengvark[uredi | uredi kodo]
Imena osnovnih in dodatnih tengvark v kvenjščini in zahodščini ter kvenjska imena za številke.

Osnovne tengvarke:

  • 1: Kovina (Tinco)
  • 2: Knjiga (Parma)
  • 3: Svetilka (Calma)
  • 4: Pero (Quessë)
  • 5: Vrata (Ando)
  • 6: Usoda (Umbar)
  • 7: Železo (Anga)
  • 8: Pajčevina (Ungwë)
  • 9: Duh (Súlë)
  • 10: Sever (Formen)
  • 11: Zaklad ali Bes (Harma ali Aha)
  • 12: Vetrc (Hwesta)
  • 13: Usta (Anto)
  • 14: Kljuka (Ampa)
  • 15: Čeljusti (Anca)
  • 16: Duplo (Unquë)
  • 17: Zahod (Númen)
  • 18: Zlato (Malta)
  • 19: Pripadnik noldorjev (Ngoldo, po starem Ñoldo)
  • 20: Muka (Ñwalmë, po starem Ngwalmë)
  • 21: Srce (Órë)
  • 22: Angelska moč (Vala)
  • 23: Dar (Anna)
  • 24: Zrak (Vilya, po starem Wilya)

Dodatne tengvarke:

  • 25: Vzhod (Rómen)
  • 26: Pokrajina (Arda)
  • 27: Jezik (Lambë)
  • 28: Drevo (Alda)
  • 29: Zvezdna svetloba (Silmë)
  • 30: Obrnjena zvezdna svetloba (Silmë nuquerna)
  • 31: Sončna svetloba ali Ime (Ázë/Árë ali Essë)
  • 32: Obrnjeno Ime (Essë nuquerna)
  • 33: Jug (Hyarmen)
  • 34: »Sivovilinski« vetrc (Hwesta Sindarinwa)
  • 35: Most (Yanta)
  • 36: Vročina (Úrë)
Samoglasniki[uredi | uredi kodo]
Najbolj razširjene tehte za pet »osnovnih« samoglasnikov

Zapis samoglasnikov se med različnimi načini zelo razlikuje. V mnogih načinih samoglasnike predstavljajo tehte. Ta način se imenuje ómatehtar. Tehte so lahko postavljene nad in pod tengvarke (v nekaterih primerih tudi znotraj); v kvenji, kjer se večina besed konča s samoglasnikom, je tehta stala nad predhodnim soglasnikom, v na primer sindarščini, pa tehte stojijo nad sledečim soglasnikom, saj se večina besed v tem jeziku konča s soglasnikom. Kadar soglasnika v zahtevanem položaju ni bilo, so tehto postavili na »kratki nosilec«Tengvar - kratki nosilec.png. Dolge samoglasnike so označevali s podvojenimi tehtami na soglasniku, oz. z enojno tehto na dolgem nosilcuTengvar - dolgi nosilec.png. V tabeli so prikazani kratki samoglasniki (na kratkih nosilcih).

Zaradi hitrega zapisovanja je tropičje tehte a prešlo v znak podoben strešici. Tengvar - a (različica).png

V t. i. polnem načinu samoglasnikov niso predstavljale tehte, ampak cele samoglasniške črke.

Za zapis samoglasniškega y je v rabi tengvarka silmë nuquerna. Za zapis dvoglasnikov pa se simbolom v tabeli nadpiše tehta (dve pikici) za sledeči y(i) - pri samoglasnikih a, e in u in črtica, podobna ~, za sledeči w (u) - samo pri znaku za samoglasnik a. Tako so nastale še kombinacije: ai, ei, ui in au/aw. Vse druge kombinacije so bile izpisane posebej (glej Sindarski način).

Dodatne tehte[uredi | uredi kodo]

Obstaja še nekaj drugih teht, ki se rabijo kot okrajšave. ~ nad soglasnikom po navadi nakazuje, da le-ta sledi nosniku iz iste serije (nt, np ali nk); podobno znamenje pod črko pa je nakazovalo, da gre za dolg oz. podvojen soglasnik. Za nakazovanje sledečega s, še posebno v kombinacijah ts, ps, ks (x), ki so priljubljene v kvenji, se uporablja navzdol obrnjena kljukica, ki se drži loka: Tengwar s3.PNG - na primer Tengwar c.PNG (ts). V sindarskem načinu se uporablja tudi zavita črtica, ki nakazuje sledeči w.

Dodatno.jpg

Števila[uredi | uredi kodo]

Tengwar cifre.PNG

Pisanje števil je za vse načine enako; do razlik uporabe lahko pride le zaradi avtorjeve interpretacije, saj je sistem pisanja števil dokaj fleksibilen. Vseeno pa lahko brez problema berejo vse številke vsi uporabniki tengvarja.

Prvi način pisanja števil ne uporablja znakov iz zgornje tabele, ampak tengvarke. Vsaka tengvarka je oštevilčena (1-36) in zavzema vrednost zaporedne številke (glej tabelo Imena tengvark). Ta način se uporablja izključno za pisanje cifer kot so knjižne strani; nikoli ne bi s tengvarkami napisali datuma. Da pokažemo, da neka tengvarka predstavlja število, ji nadpišemo piko ali črto.

Primer: 2 ali 2 = 2

Za vse ostale zapise številk uporabimo zgornje znake, vendar je vrstni red obrnjen: zadnjo cifro zapišemo prvo in prvo cifro zapišemo zadnjo.

Primer: 42 = 42 in 1985 = 1985

Včasih se tudi nad simboli za števila pišeta pika oz. črta (le-ta je povezana v eno samo črto). Vendar to običajno pomeni, da je število zapisano v desetiškem sistemu.

Primer: 42 oz. 42 = 42 in 1985 oz. 1985 = 1985

Nekateri avtorji obrnjenega vrstnega reda ne upoštevajo, vendar to ni priporočeno.

Primer: 42 = 42 in 1985 = 1985

Enico označimo z majhnim krogcem pod števko in s tem tudi označimo smer v kateri smo pisali število.

Občasno sta bili v uporabi še dve dodatni številki (10 in 11), ki sta se uporabljali v zapisih dvanajstiškega sistema. V praksi to pomeni, da najprej pretvorimo številke iz desetiškega sistema v duodecimalnega, torej dvanajstiškega.

Primer: 10 = A =10 = A 11 = B =11 = B 12 = 10 =12 = 10 torej je 8487 = 4AB3 = 8487 = 4AB3

Da je število v dvanajstiškem sistemu lahko označimo ravno tako s črto ali s piko, le da je ta pod številom.

Imena števil:

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11
kvenjščina - minë atta neldë canta lempë enquë otso toldo nertë cainen minquë
sindarinščina mîn tâd nêl / neled canad leben eneg odo/odog tolod neder pae / cae/caen minib
noldorščina tâd neled canad eneg odog toloth neder caer

[1] Opombe:

  • Imena števil v kvenjščini pomenijo dobesedno ena, dva, tri, ...
  • Izraz za število nič (0) ni poznan.
Ločila[uredi | uredi kodo]

Ločil v Tengvarju ne moremo točno enačiti z našimi. Označujejo premore in intonacijo.

Vejica - ločilo, Tengvar.png Enojna pika se običajno uporablja za označevanje krajšega premora od tistih, označenih z dvojno piko. Običajno ustreza vejici. Najpogostejša postavitev enojne pike je na sredini višine.

V kvenjskih in sindarinskih pesmih, objavljenih v knjigi Poti pa nikoli konec ni (The Road Goes Ever On), se pika uporablja za označevanje konca vsakega verza, kadar ni drugih ločil, ki bi označevala premore na potrebnem mestu (pesmi so napisane neprekinjeno, brez premorov na koncu verzov).

V zapisu kvenjske besede lúmenn' se pika uporablja za označevanje opuščenega končnega a in tako utreza opuščaju. V tem primeru je pika postavljena tako, da med njo in prejšnjo črko ni prostora. V drugem zapisu iste besede pa izpadli samoglasnik ni označen z nobenim znakom.

V nekaterih dokumentih je pika postavljena na osnovno črto in ne na sredino višine, zlasti v napisu na Prstanu in dokumentih s Kraljevimi pimsi. V teh dokumentih je pika najpogosteje postavljena blizu predhodne črte.

Dvojna pika.png Dvojna pika je daleč najpogostejše ločilo, ki ga najdemo v primerih besedil v Tengvarju. Je enake oblike kot dvopičje. Označuje ravno tako premor, ki pa je nekoliko daljši. Običajno nastopa v enaki vlogi kot pika, včasih kot podpičje. V Kraljevem pismu (King's letter) pa običajno ustreza vejici.

Zdi se verjetno, da se beseda pusta (kot pika) nanaša na to znamenje (pusta označuje tudi diakritično znamenje).

Dvopičje - Tengvar ločilo.png V eni od različic Kraljevega pisma trojna pika ustreza dvopičju. Predvidevamo lahko, da ta znak poleg tega, da označuje premor, morda bralcu sporoča tudi, da je naslednji stavek razlaga ali dopolnitev prejšnjega.

Dvojna pika.pngVejica - ločilo, Tengvar.pngDvojna pika + enojna pika se v nekaterih dokumentih uporablja za označevanje daljšega premora kot dvojna pika. V dveh besedilih Kraljevega pisma, kjer dvojna pika običajno ustreza vejici, je to znamenje bolj enakovredno piki. V drugem pismu (Broganu), ki je zapisan po westronskem načinu, je to znamenje uporabljeno za označevanje konca zadnjega stavka. Prvo pismo (Broganu) v Tengvarju (napisan v skladu s splošno rabo) ima na ustreznem mestu znak s štirimi pikami (glej spodaj).

Štiri pike v obliki romba.png V dokumentih kraljeva pisma so štiri pike v obliki romba uporabljene za označevanje dalgega, močnega premora. V večini različic je s tem znakom označen konec besedila. Poleg tega imata dve različici to oznako, druga pa trojno piko (glej zgoraj).

Zaključek odstavka - Tengvar ločilo.png Dve zaporedni dvojni piki (ali štiri pike v obliki kvadrata) se v dveh besedilih uporabljajo za označevanje dolgega, močnega premora ali konca besedila. Namarié se ta znak uporablja tako na koncu prve kitice kot za vprašanjem naslednje vrstice (vendar ne na koncu celotne pesmi). V prvem pismu (Broganu) v Tengvarju, zapisanem v splošnem načinu (angleški način), ta znak označuje konec zadnjega stavka in ustreza znaku treh pik, ki se uporablja za označevanje konca drugega pisma (ki sledi westronskemu načinu; glej zgoraj).

Dvojna pika.pngPodpičje - Tengvar ločilo.png Na naslovni strani Gospodarja prstanov Tolkien konec besedila v Tengvarju označi z dvojno piko, ki ji sledi pomišljaj.

Podpičje - Tengvar ločilo.png Enojen vodoravni pomišljaj na sredini se dvakrat pojavi v Bilbovi pogodbi, kjer obkroža oklepajočo pripombo. Ustrezal bi podpičju. Na naslovni strani Gospodarja prstanov dvojna pika, ki ji sledi pomišljaj označuje konec besedila (glej zgoraj).

Dvojna valovita črta.png V dveh besedilih so dvojni pomišljaji (eden nad drugim) uporabljeni kot pomišljaji, kadar so besede razdeljene v dve vrstici. V drugih dokumentih pa so besede lahko razdeljene v dve vrstici brez kakršnekoli označbe. V Bilbovi pogodbi se zdi, da dvojni pomišljaj ustreza dvopičju.

Oklepaj-zaklepaj - Tengvar ločilo.png Dvojna navpična črta je v Kraljevem pismu uporabljena kot oklepaj, oz zaklepaj. Manj zapleteno obliko najdemo v Bilbovi pogodbi.

″ „ Druga oblika oklepajev je v drugi različici rokopisa Edwina Lowdhama, kjer je prvi oklepaj zapisan z zgornjo oznako, drugi pa s spodnjo. Čeprav jih Tolkien dosledno zapisuje kot oklepaje, jih tu uporabljamo posebej za označevanje besed, napisanih v drugih jezikih (oz. v drugačnih načinih) kot v glavnem besedilu, ne glede na to, ali so te besede res "oklepajoče" ali ne. Opazimo lahko tudi, da oklepaji v tem dokumentu obkrožajo posamezne besede, medtem ko "polni" oklepaji v Kraljevem pismu in Bilbovi pogodbi obkrožajo daljše besedne zveze. Pod drugi teoriji so ta znamenja pravzaprav običajni narekovaji, ki jih je dodal fiktivni urednik besedila. Vendar pa več namigov kaže, da temu ni tako: dosledno ustrezajo oklepajom.

Klicaj - Tengwar ločilo.png V Namarié se valovita navpična črta uporablja kot klicaj, ki se pojavlja za vzklikalnimi besedami ali besednimi zvezami (čeprav ne na povsem enakih mestih kot v običajni pisavi). Enkrat klicaju sledi enojna pika (Klicaj - Tengwar ločilo.png Vejica - ločilo, Tengvar.png), ki označuje konec verza, kar kaže na to, da se klicaj lahko po potrebi kombinira z drugimi oznakami iz pik. Zanimivo je, da v sindarinskem besedilu A Elbereth, ki je objavljeno skupaj za Namarié in vsebuje več vzklikov, klicaj ni uporabljen. To bi lahko pomenilo, da se znak ni uporabljal v sindarinščini ali v načinu Belerianda ali da je bil celo značilen samo za Kvenjo ali klasični način.

Vprašaj - Tengvar ločilo.png Edini primer vprašaja najdemo v Namarié. Vprašaj verjetno izvira iz pisave Sarati, ki predstavlja ma v kvenjskem načinu: po SF (“The Shibboleth of Fëanor” in : The History of Middle-earth vol. 12) je ma vprašalni element. Če je ta razlaga pravilna, je vprašaj verjetno zelo star. Ker Sarati v Srednjem svetu v bistvu niso poznali, se zdi verjetno, da je bil vprašaj vključen v Tengvar že v Amanu, morda s strani samega Fëanorja. V našem edinem primeru vprašaju neposreno sledita dve dvojni piki, ki označujeta močan premor (Vprašaj - Tengvar ločilo.pngZaključek odstavka - Tengvar ločilo.png). To nakazuje, da se vprašaj lahko po potrebi kombinira z drugimi pikami.

Znak za "in" (2).png Znak, ki predstavlja "in" je v treh dokumentih. To ni pravo ločilo, temveč t. i. "tironska opomba", ki so jo rimski pisarji prvotno uporabljali kot okrajšavo za et (in). Znak se je v Evropi uporabljal še v Srednjem veku, na Irskem pa se uporablja še danes. Verjetno je pomembno, da trije dokumenti, ki vsebujejo znak, niso napisani v vilinščini, temveč v stari angleščini in latinščini - starodavnih jezikih.

V številnih dokumentih je Tolkien uporabil ločila iz latinice (npr. piko, vejico, dvopičje, podpičje, opuščaj, vprašaj, klicaj, narekovaji...).[2]

Angleški način[uredi | uredi kodo]

V angleščini poznamo dva načina:

  • angleški pravopisni (ortografski) način
  • angleški glasovni (fonemski) način

soglasniki[uredi | uredi kodo]

Tengwar t.PNG t Tengwa parma.svg p Tengwar č.PNG ch /tʃ/ Tengwa quesse.gif c /k/, k
Tengwa ando.gif d Tengwa umbar.svg b Tengwa anga.svg j Tengwa ungwe.svg g
Tengwa sule.gif th /θ/ 1 Tengwa formen.svg f Tengwar š.PNG sh Tengwa hwesta.svg ch /k/ 2
Tengwa anto.gif th /ð/ 3 Tengwar v.PNG v Tengwar ž.PNG /ʒ/ 4 Tengwa unque.svg gh 5
Tengwa númen.svg n Tengwa malta.svg m Tengwa noldo.gif - Tengwa nwalme.svg ng 6
Tengwar r2.PNG r 7 Tengwar w.PNG w Tengwar y.PNG y Tengwa vilya.gif - 13
Tengwar r.PNG r 8 Tengwa arda.svg 13 Tengwar l.PNG l Tengwa alda.gif ll 13
Tengwar s.PNG s Tengwar s4.PNG s, c /s/ Tengwar z2.PNG z Tengwar z.PNG z
Tengwa hyarmen.svg h Tengwa hwesta sindarinwa.svg wh Tengwar j.PNG y 9 Tengwa ure.gif w
Razširjena tinco.png th /t/ 10 Razširjena parma.png ph /f/ Razširjena calma.png 13 Razširjena Queesë.png ch /k/ 11
Razširjena Ando.png the Razširjena Umbar.png of Razširjena Anga.png 13 Razširjena Ungwë.png tihi gh 12; 13
  1. kot v "thing"
  2. Tengva hwestaTengwa hwesta.svg(ch /k/) se lahko napiše tudi kot razširjena quessë.
  3. kot v "this"
  4. pojavlja se kot: {g} (npr. v "mirage"); {si} (npr. v "illusion"); ali {su} (npr. v "treasure")
  5. unque Tengwa unque.svg (gh) se izgovarja kot /gh/ (npr. v "ghost"), ali kot /gh/ + /h/ (npr. v "aghast")
  6. (ng) se pogosto piše kot Tengwa ungwe.svg(g) s črto zgoraj, ki nakazuje nosnik.
  7. uporablja se za končni r, ali r pred soglasnikom
  8. uporablja se za r pred samoglasnikom
  9. včasih se uporablja za soglasniški y, ko seTengwar y.PNGuporablja za končni ali samoglasniški y. Večinoma se uporablja za drsni dvoglasniški i (kot npr. v "their").
  10. ko se th izgovarja kot /t/ glas (npr. v "Thomas")
  11. glas /k/ ko je kot ck (npr. v "black"); ch (npr. v "chaos"); ali kot qu (npr. v "technique")
  12. tihi gh (npr. v "Hugh")
  13. ti glasovi/znaki so zgolj teoretični, oziroma se uporabljajo le redko
črka y[uredi | uredi kodo]

Črka y se zapisuje kot tehta - dve pikici pod naslednjem soglasniku (Tehta unutixe 2.svg,Tengwar hyarmen dots.svg,Tengwar numen dots.svg), ali podobno kot strešica na kratkem nosilcu (telco)Tengwa telco.gif, če je y na koncu besede ali pred samoglasnikom.

črka x[uredi | uredi kodo]

Črka x se običajno piše kot quessëTengwa quesse.gifza glas /k/; ali quessë s kljuko Tengwar s3.PNG (znak, ki označuje sledeči s) spodaj.Tehta sa-rince 2.svg

samoglasniki[uredi | uredi kodo]

Tehtar.png

Tihi e (običajno na koncu besede) se piše kot pika pod predhodno tengvo (npr. v nice, there).

Podvojeni samoglasniki se zapisujejo kot podvojene tehte nas soglasniki.

Dvoglasniki: te posebne kombinacije se uporabljajo le, kadar se izgovarjajo kot en glas (npr. v "main", ne pa kot v "archaic". V besedi "archaic" sta a in i dela različnih zlogov).

ai ei oi ui au eu iu ou/ow ea ae oe
Sindarin diphthong ai.svg Sindarin diphthong ei.svg Tengvar - dvoglasnik OI.png Sindarin diphthong ui.svg Tengvar - dvoglasnik AU.png Tengvar - dvoglasnik EU.png Tengvar - dvoglasnik IU.png Tengvar - dvoglasnik OU-OW.png Tengvar - dvoglasnik EA.png Tengvar - dvoglasnik AE.png Tengvar - dvoglasnik OE.png

[3]

Slovenski način[uredi | uredi kodo]

Uradni slovenski način seveda ne obstaja, saj Tolkien ni napisal nobenega besedila v slovenščini v tengvarju. Ta način je prirejen po osnovi angleškega načina. Gre za pisavo, ki temelji na (slovenskih) fonemih. Slovenščina ima 29 fonemov: 21 soglasnikov in 8 samoglasnikov. Fonemi so zapisani v poševnih /k/, glasovi pa v oglatih oklepajih [k].

Sistem[uredi | uredi kodo]

Tengwar slotabela.PNG

Opombe:

  • Tengvarke 9, 12, 13, 16, 19, 20, 23, 24, 26, 28, 36, v slovenskem načinu niso v uporabi, saj glasovi, ki naj bi jih te tengvarke predstavljale, v slovenščini niso v rabi ali pa jih predstavljajo druge tengvarke.

Soglasniki[uredi | uredi kodo]

Tengwar soglasniki.PNG

Opombe:

  • Glasu [c] angleški jezik ne uporablja, ni pa ga tudi v nobenem Tolkienovem jeziku - zato za ta glas ni na voljo nobene tengvarke. Najbližje glasu [c] v angleščini bi bila kombinacija glasov [t] in [s], torej [ts]; V slovenskem načinu zato uporabimo tengvarko Tengwar c.PNG, ki je združitev simbolov Tengwar t.PNG za [t] in Tengwar s3.PNG za [s]. Slednji ni običajna tengvarka, vendar se uporablja kot sledeči [s] (glej angleški način).
  • Glas [č] predstavlja angleški glas [tʃ], zapisan -ch- (change), zato uporabimo tengvarko Tengwar č.PNG.
  • Glas [dž] oz. [đ] predstavlja angleški glas [dʒ], zapisan -j- (jack), -g(+ e, i) (geography, gina) ali -dg- (badg), zato uporabimo tengvarko Tengwar č.PNG.
  • Glas [j] je v angleščini zapisan s črko -y- (year), zato uporabimo tengvarko Tengwar j.PNG. Za zapis črke -y- se v angleškem načinu uporablja tudi tengvarka Tengwar y.PNG, vendar ta simbol predstavlja glas [i] oz. [ɪ], za katerega v slovenskem načinu uporabljamo tehto Tengwar a.PNG.
  • Fonem /l/ predstavlja v slovenskem jeziku dve glasovni vrednosti:
    • navadni [l] pred samoglasniki, na primer klobuk. Za ta glas uporabimo tengvarko Tengwar l.PNG;
    • kratki Tengwar uu.PNG pred soglasniki in na koncu zloga (besede), na primer molk, pepel - kar zveni kot [moTengwar uu.PNGk], [pepeTengwar uu.PNG]. V tem primeru pa uporabimo simbol Tengwar u.PNG - tehto za samoglasnik /u/.
  • Za glas [r] obstajata dva simbola. Uporabljamo ju po t. i. R-pravilu:
    • tengwarko Tengwar r.PNG uporabimo, ko -r- stoji pred samoglasnikom;
    • tengwarko Tengwar r2.PNGuporabimo, ko -r- stoji pred soglasnikom ali na koncu besede.
  • Za soglasniški fonem /s/ obstajajo kar trije simboli. Njihova uporaba je odvisna od sosednjih črk v besedi (glej uporabo teht):
    • če moramo črki -s- dodati samo spodnjo tehto uporabimo tengvarko Tengwar s.PNG. Ta simbol uporabimo tudi, ko ne rabimo dodati nobene tehte;
    • kadar moramo zapisati samo zgornjo tehto, torej ko -s- stoji za samoglasnikom, pride v poštev tengvarka Tengwar s4.PNG;
    • če pa moramo na črki -s- uporabiti zgornjo in spodnjo tehto pa uporabimo tengvarko Tengwar s5.PNG. To bi prišlo v poštev v primeru, ko stoji -s- za samoglasnikom in pred polglasnikom /ə/ (osərčje).
  • Glas [š] predstavlja angleški glas [ʃ], zapisan -sh- (shit), zato uporabimo tengvarko Tengwar š.PNG.
  • Zvočnik /v/ ima v slovenščini kar štiri glasovne različice:
    • pred samoglasniki in soglasnikom /r/ zveni /v/ kot ustničnozobni [v]: vedeti, vrata - [vedeti], [vrata]. Uporabimo tengvarko Tengwar v.PNG;
    • pred soglasnikom in ne za samoglasnikom lahko zveni /v/ kot zveneči ali nezveneči ustničnoustnični w - [w,ʍ]: krvnička, vzeti, vsak - [krwnička], [wzeti], [ʍsak]. Za ta dva primera uporabimo tengvarko Tengwar w.PNG.
    • na koncu zloga oz. besede ter pred soglasnikom in za samoglasnikom pa zveni /v/ kot dvoglasni u - Tengwar uu.PNG: siv, sivka - [siTengwar uu.PNG], [siTengwar uu.PNGka]. Uporabimo isti simbol kot za drugo glasovno različico fonema /l/ - tehto Tengwar u.PNG, ki predstavlja samoglasnik /u/.
  • Za fonema /z/ velja podobno pravilo kot za zapis fonema /s/:
    • v primeru brez tehte oz. s spodnjo tehto uporabimo Tengwar z2.PNG;
    • ko pa moramo zapisati zgornjo tehto, pa uporabimo tengvarko Tengwar z.PNG.
  • Glas [ž] predstavlja angleški glas [ʒ], zapisan -si- (division), -z- (azure), -zh- v tujkah ali -g- v besedah francoskega izvora, zato uporabimo tengvarko Tengwar ž.PNG.

Samoglasniki[uredi | uredi kodo]

Tengwar samoglasniki2.PNG

Opombe:

V jezikih Srednjega sveta in angleščini razlikujejo predvsem med kratkimi in dolgimi samoglasniki. Za kratke samoglasnike uporabljajo enojne tehte na kratkem nosilcu Tengvar - kratki nosilec.png (podoben i, vendar piko zamenjamo s tehto), dolge samoglasnike pa kot enojne tehte na dolgem nosilcuTengvar - dolgi nosilec.png (podoben j, vendar piko zamenjamo s tehto), oz. kot podvojene tehte na soglasniku.

Ker pa slovenščina skorajda ne loči med dolgimi in kratkimi samoglasniki (oz. čedalje manj), loči pa med široki in ozkimi samoglasniki, je smiselno, da originalno oznako za dolge samoglasnike uporabljamo za široke (širina bistveneje vpliva na pomen besede, kot dolžina, ki je marsikdo ne prepozna).

  • V slovenščini obstajajo trije samoglasniki, ki se zapišejo s črko -e- (ali pa sploh niso zapisani - včasih [ə]). Dober primer za pojasnitev je beseda prešeren, ki vsebuje vse tri vrste »e-ja« - [prɛšerən]. Vsak glas zapišemo z drugo tehto:
    • za ozki e [e] (prɛšerən) uporabimo tehto Tengwar e.PNG;
    • za široki e [ɛ] (prɛšerən) uporabimo podvojeno tehto za [e], oz. tehto za [e] na dolgem nosilcuTengwar e2.PNGTengvar - dolgi-široki e.png;
    • za polglasnik [ə] (prɛšerən) pa uporabimo podtehto Tengwar e3.PNG. Ta simbol je edina tehta, ki se piše na predhodnjem soglasniku, zato jo pišemo pod tengvarko.
  • Črka -o- predstavlja dva glasova:
    • ozki o [o] (strop) - [strop], za katerega uporabimo tehto Tengwar o.PNG;
    • široki o [ɔ] (noga) - [nɔga], katerega pa zapišemo s podvojeno tehto za [o], oz. s tehto za [o] na dolgem nosilcu Tengwar o2.PNGTengvar - dolgi-široki o.png.

Ker razlika v izgovorjavi med [o] in [ɔ] ni tako očitna kot na primer med [e] in [ɛ], po navadi uporabljamo kar enojno tehto Tengwar o.PNG za ozki in široki o.

  • Tehto Tengvar - u.png s katero zapišemo samoglasnik /u/, uporabljamo še za glas Tengwar uu.PNG v glasovnih različicah fonemov /l/ in /v/ (glej opombe pri soglasnikih).

PrimeriŠkrbina1 tengwar.PNG Prevod: škrbina

Tengvar v Sindarinu[uredi | uredi kodo]

V Tengvarju sta dva različna načina za zapisovanje Sindarinščine:

Gondorski način[uredi | uredi kodo]

Tudi v gondorskem načinu so samoglasniki označeni z enakimi tehtami. stojijo na naslednjem soglasniku in če tega ni, so ravno tako postavljeni na kratke nosilce (telco). Tengwa telco.gif

Samoglasniki in dvoglasniki v gondorskem načinu
Tehta amatixe 3.svg Tehta tecco.svg Tehta amatixe 1.svg Tehta rempe.svg Tehta rempe nuquerna.svg Tehta amatixe 2.svg
a e i o u y

Dolgi samoglasniki stojijo na dolgem nosilcu (ára). Tengwa ára.svg

Začetni /i/, ki mu sledi soglasnik se izgovarja kot soglasniški /y/, zato ga zapisujemo z yantoTengwar j.PNG.

Tengwar t.PNG t Tengwa parma.svg p Tengwar č.PNG - Tengwa quesse.gif c/k
Tengwa ando.gif d Tengwa umbar.svg b Tengwa anga.svg - Tengwa ungwe.svg g
Tengwa sule.gif th Tengwa formen.svg f/ph Tengwar š.PNG - Tengwa hwesta.svg ch
Tengwa anto.gif dh Tengwar v.PNG v/f Tengwar ž.PNG - Tengwa unque.svg -
Tengwa númen.svg n Tengwa malta.svg m Tengwa noldo.gif - Tengwa nwalme.svg ng
Tengwar r2.PNG -r

(končni)

Tengwar w.PNG - Tengwar y.PNG i

(drsni)

Tengwa vilya.gif w-
Tengwar r.PNG r

(nekončni)

Tengwa arda.svg rh

(nezveneči r)

Tengwar l.PNG l Tengwa alda.gif lh

(nezveneči l)

Tengwar s.PNG s Tengwar s4.PNG s Tengwar z2.PNG ss Tengwar z.PNG ss
Tengwa hyarmen.svg h Tengwa hwesta sindarinwa.svg hw Tengwar j.PNG e

(drsni)

Tengwa ure.gif u

(drsni)

Mh - način Gondorja.png mh

Nosniški soglasniki (/nt/, /nd/, /mp/, /mb/, /ŋk/, /ŋg/) so označeni s črto nad tengvo.

Nezveneča rh (r) in lh (l) sta vedno začetna. Kjer se pojavita kot ne-začetna, ju predstavljata ločeni tengvi.

Razen ss se dvojni/podvojeni soglasniki zapisujejo z dodatno črtico.

mm nn ss ll rr
Dvojni m (Malta).png Dvojni n (Nűmen).png Tengwar z2.PNG Dvojni l (Lambë).png Dvojni r (Rómen).png
primer besedila v Sindarinu - beleriandski način: A Elbereth Gilthoniel ali Aerlinn in edhil o Imladris

Beleriandski način[uredi | uredi kodo]

Beleriandski način je t. i. polni način. To pomeni, da samoglasniki niso zapisani s tehtami, ampak z ločenimi tengvami.

Tengwar s5.PNG Tengwar j.PNG Tengwa telco.gif Tengwar y.PNG Tengwa ure.gif Tengwar s4.PNG
a e i o u y
Tengwar t.PNG t Tengwa parma.svg p Tengwar č.PNG c/k Tengwa quesse.gif -
Tengwa ando.gif d Tengwa umbar.svg b Tengwa anga.svg g Tengwa ungwe.svg -
Tengwa sule.gif th Tengwa formen.svg f/ph Tengwar š.PNG ch Tengwa hwesta.svg -
Tengwa anto.gif dh Tengwar v.PNG v/f Tengwar ž.PNG - Tengwa unque.svg -
Tengwa númen.svg nn Tengwa malta.svg mm Tengwa noldo.gif ng Tengwa nwalme.svg -
Tengwar r2.PNG n Tengwar w.PNG m Tengwar y.PNG o Tengwa vilya.gif w-
Tengwar r.PNG r Tengwa arda.svg rh Tengwar l.PNG l Tengwa alda.gif lh
Tengwar s.PNG s Tengwar s4.PNG y Tengwar z2.PNG ss Tengwar z.PNG ss
Tengwa hyarmen.svg h Tengwa hwesta sindarinwa.svg hw Tengwar j.PNG e Tengwa ure.gif u
Tengwa halla.svg - Tengwa telco.gif i Tengwa ára.svg i- Tengwar s5.PNG a

Črtica, ki v slovenskem načinu nad tengvo označuje samoglasnik e, v beleriandskem načinu označuje dolg samoglasnik (v tem primeru znak Tengwar e.PNG ne označuje e, ampak dolgi samoglasnik).

Êl sila na lû covad vín

Dvoglasniki v beleriandskem načinu (sindarinščini):

dvoglasniki v beleriandskem načinu

Nosniški soglasniki (/nt/, /nd/, /mp/, /mb/, /ŋk/, /ŋg/) so označeni s črto nad tengvo.

Sindarin

Samo podvojena n in m imata poseben znak, ostali podvojeni soglasniki se pišejo dvakrat.

n m nn mm ss ll rr
Tengwar r2.PNG Tengwar w.PNG Tengwa númen.svg Tengwa malta.svg Tengwar z2.PNG Tengwar l.PNGTengwar l.PNG Tengwar r.PNGTengwar r.PNG

[4]

Tengvar v Kvenji (Quenya)[uredi | uredi kodo]

Vowels.PNG

primer zapisa Tengvarja v načinu Kvenje: pesem Namárië
Tengwar t.PNG t Tengwa parma.svg p Tengwar č.PNG c (k) Tengwa quesse.gif qu
Tengwa ando.gif nd Tengwa umbar.svg mb Tengwa anga.svg ng Tengwa ungwe.svg ngw
Tengwa sule.gif th 〉s Tengwa formen.svg f Tengwar š.PNG -h Tengwa hwesta.svg hw
Tengwa anto.gif nt Tengwar v.PNG mp Tengwar ž.PNG nc Tengwa unque.svg nqu
Tengwa númen.svg n Tengwa malta.svg m Tengwa noldo.gif ñ 〉n Tengwa nwalme.svg ñw 〉nw
Tengwar r2.PNG -r Tengwar w.PNG v Tengwar y.PNG (g 〉ɣ 〉)ø Tengwa vilya.gif w (〉v)
Tengwar r.PNG r- Tengwa arda.svg rd Tengwar l.PNG l Tengwa alda.gif ld
Tengwar s.PNG s Tengwar s4.PNG s Tengwar z2.PNG ss Tengwar z.PNG ss
Tengwa hyarmen.svg h- Tengwa hwesta sindarinwa.svg - Tengwar j.PNG -i Tengwa ure.gif w
Tengwa halla.svg h

(pred /l/ ali /r/)

Tengwa telco.gif kratki

samoglasniški nosilec

Tengwa ára.svg dolgi

samoglasniški nosilec

Tengwar s5.PNG -

Drugi primeri[uredi | uredi kodo]

Pisava tengwar je bila verjetno razvita konec dvajsetih ali v začetku tridesetih let 20. stoletja. Napis Lonely Mountain Jar Inscription, prvi objavljeni vzorec v Tengvarju, je iz leta 1937. Celotna razlaga tengvarja je bila objavljena v dodatku E Gospodarja prstanov leta 1955.

Mellonath Daeron Index of Tengwar Specimina (DTS) navaja večino znanih Tolkienovih vzorcev tengvarja.

Znano je le nekaj primerkov, ki so nastali pred objavo Gospodarja prstanov (mnogi so bili objavljeni šele po pisateljevi smrti:

  • The Lonely Mountain Jar Inscription, objavljeno leta 1937
  • Srednja stran iz knjige Mazarbul
  • Zadnja stran iz Mazarbulove knjige, Zadnja vrstica, ta in zgornja sta bili prvotno pripravljeni za vključitev v Gospodarja prstanov
  • Naslov risbe Steinborg
  • Ilberetov pozdrav iz božičnih pisem očetu iz leta 1937
  • Stran Bradodreva
  • Rokopis Edwina Lowdhama iz The Notion Club Papers vsebuje staroangleško besedilo, napisano v tengvarju (z nekaj adunajskimi in kvenjskimi besedami), iz let 1945/6.
  • Pozdravi Broganu, ki so objavljeni v Pismih J. R. R. Tolkiena, št. 118, okvirno datirani v leto 1948

Naslednji vzorci so verjetno nastali pred Gospodarjem prstanov, vendar niso bili izrecno datirani:

  • Vzorec vilinskih besedil I, II, III z deli angleških pesmi Errantry in Bombadil, prvič objavljeno v koledarju Silmarillion 1978, kasneje v Slikah J. R. R. Tolkiena,
  • So Lúthien, stran angleške različice Lay of Leithian text
Napis na Prstanu v črnoreku, jeziku Mordorja: "Ash nazg durbatulûk, ash nazg gimbatul, ash nazg thrakatulûk, agh burzum-ishi krimpatul"

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. "A Sindarin and Noldorin dictionary". www.jrrvf.com. Pridobljeno dne 2022-04-24.
  2. "Amanye Tenceli: Tengwar - Punctuation". at.mansbjorkman.net. Pridobljeno dne 2022-03-05.
  3. "Tengwar alphabet for English". omniglot.com. Pridobljeno dne 2022-04-24.
  4. Gourdol, Arno (3. 2. 2022). "Tengwar Handbook". tecendil.com (angleščina). Pridobljeno dne 2022-02-21.