Telesna zgradba

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Primerjava treh osnovnih tipov telesne zgradbe (od leve: vitki, mišičasti in čokati tip)

Telesna zgradba, telesni ustroj ali konstitucija (redko habitus) je skupek dednih, prirojenih in pridobljenih telesnih značilnosti, predvsem oblike in razvitosti kosti in mišic. V širšem smislu je izraz sopomenski pojmu postava (tudi rast -i, pog. figura), ki ob dednosti upošteva tudi dejavnik okolja in samouresničitve, nasprotno pa v ožjem smislu označuje le dedno nagnjenost k dani obliki telesa, ki jo posameznik razvije brez redne vadbe in načrtovane prehrane. V preteklosti so teoretiki umske sposobnosti obravnavali kot neločljivo povezane s telesnimi in zato predvidljive in razpoznavne iz telesne zgradbe - to mnenje je danes preseženo.

Obstajajo trije osnovni tipi telesne zgradbe (somatotipi) ter več sopomenskih poimenovanj za ustrezajoče osebe:

Tip Teoretik
Kretschmer Sheldon
Vitki astenik leptosom eksomorf
Mišičasti atlet mezomorf
Čokati piknik evrisom endomorf

Heath-Carterjeve formula[uredi | uredi kodo]

Heath-Carterjeve metodologija nadgrajuje Sheldonovo tipologijo za podroben opis telesne zgradbe. Vključuje naslednje telesne meritve: masa (kg), višina (cm), obseg nadlahti (cm), obseg meč (cm), širina stegen (cm), širina nadlahti (cm), kožna guba (mm) nadlahti (triceps), ramen, lopatic in meč ter še nekatere druge pomožne meritve, npr. obseg trebuha, bokov, glave ... Rob Rempel je dejal: "S Parnellovo nadgradnjo v petdesetih in Heath-Carterjeve sredi šestdesetih je tipologija somatotipov ostala najboljši način za enovito oznako oblikovanosti telesa."

Glej še[uredi | uredi kodo]