Tehnološka brezposelnost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Tehnološka brezposelnost je posledica spremenjene tehnologije.[1] Avtomatizacija pomeni, da določeno opravilo prevzame stroj ali robot ter ga ni več potrebno opravljati človeku. Človeštvo je od industrijske revolucije dalje priča pospešenemu napredku. Kopičenje znanja in uporaba strojev sta zahodnemu svetu omogočila delo, transport in stil življenja na način, ki je bil še dve stoletji nazaj predstavljiv le največjim futuristom. Napredek pa je s seboj vedno znova prinesel tudi težave, ena izmed katerih je tudi tehnološka brezposelnost. Inovacije so olajšale delo in povečale produktivnost a, vedno znova na ulice pognale trume delavcev, siromašile prihodke večine in koncentrirale bogastvo v rokah peščice. Že v 18. stoletju se je pojavilo gibanje ludistov (poimenovano po začetniku Nedu Luddu), ki je uničevalo stroje, ki so prevzemali njihovo delo(Ludizem). Gibanje se je nadaljevalo v 19. stoletju v Angliji, kjer je tekstilna industrija avtomatizirala proizvodnjo in uvajala široke statve. Delo so tako lahko opravljali slabše plačani in razmeroma neizobraženi delavci, obrtniki pa so čez noč ostajali brez dela.[2]   A spremembam smo se uspeli vedno znova prilagoditi,  ljudi doizobraziti in nato ponovno zaposliti.

Pozitivni in negativni pogled[uredi | uredi kodo]

Pogled na razvoj tehnološko brezposelnost lahko ločimo na pozitivnega in negativnega. Ob uvedbi računalniškega bančnega asistenta, ki opravi osnovne interakcije s strankami, se je povprečno število zaposlenih v banki v ZDA z 20 v letu 1988 skrčilo na 13 v letu 2004.[3] Ker pa so s tem banke prihranile stroške in povečale produktivnost, so lahko na podlagi povpraševanje ustanovile nove podružnice in s tem v končni fazi povečale število zaposlenih. To je lep primer, ki ponazarja, kako nova tehnologija prevzame rutinirana dela, poviša dohodek in omogoča prerazporeditev delovnih mest.

Bolj pesimističen pogled pa opozarja na množično izgubo delovnih mest v manufakturnih obratih. Čeprav so se ta mesta do sedaj prenesla na druga področja, opozarjajo, da se bo z nadaljnjim razvojem umetne inteligence to spremenilo. Na robotizacijo ni tako rekoč odporno nobeno delovno mesto, bolj ogrožena pa so tista z več rutine ne glede na kognitivno zahtevnost. Tako kot so roboti zamenjali delavce v avtomobilskih tovarnah, tako lahko zamenjajo določeno zdravstveno osebje. Podjetje Enlitic iz Kalifornije v ZDA razvija umetno inteligenco, ki z globokim učenjem kopiči svoje znanje, ki ga nato uporablja pri interpretaciji radioloških in drugih diagnostičnih slik. Raziskave kažejo, da lahko radiologi spregledajo preko 25% obolenj, medtem ko je povprečje Enliticove programske opreme kar 50% boljše. Program ima v svoji bazi na tisoče diagnostičnih slik in diagnoz, poleg tega pa podatke dopolni z izvidi krvi in drugimi preizkusi iz česar pridobi kompleksno sliko ter lahko v nekaj milisekundah obdela ogromne količine informacij, kar je nevzdržna konkurenca delu človeka. Verjetnost, da se bo določeno delovno mesto robotiziralo, je odvisno od rutine dela in ne od same zahtevnosti, saj lahko računalnik obdela velike količine informacij, roboti pa so še preveč primitivni za zelo spremenljiva dela. Ekonomisti opozarjajo, da je v ZDA v 702 poklicih 47% takšnih, ki so podvrženi avtomatizaciji.

Z vrtoglavim razvojem procesorske tehnologije in umetne inteligence smo ustvarili popolnega delavca, ki dela 24 ur na dan, 7 dni v tednu, je pri svojem delu veliko natančnejši in učinkovitejši kot katerikoli človek in bo lahko v naslednjih nekaj desetletjih opravljal katerokoli delo. Tu ne govorimo le o avtomatizaciji tovarniških procesov, ampak od avtomatizacije najenostavnejših do najzahtevnejših del. Razvoj samodejne vožnje daje zelo perspektivne rezultate in samodejno učenje robotov v medicini dokazuje, da bodo roboti prevzeli tudi najzahtevnejše kirurške operacije. Čeprav je razvoj procesorske moči, računalniških programov in umetne inteligence zelo hiter, se predvideva pravo ekspanzijo s popularizacijo kvantnega računalnika, ki je trenutno še v fazi razvoja. Predvideva se, da bodo v naslednjih desetletjih milijoni ljudi v razvitem svetu ostali brez dela in v enakem politično-ekonomskem sistemu tudi brez ustreznih dohodkov. Področje transporta v ZDA zaposluje več kot 3 milijone ljudi. Z razvojem samodejne vožnje, ki obljublja večjo natančnost, vztrajnost in varnost, je večina teh delovnih mest ogroženih. Težave se obetajo ob mogočem hitrem prehodu na samodejno vožnjo, ki bi se zgodil v okviru nekaj let in zaposlenim šoferjem ne bi ponudil priložnost za prekvalifikacijo in ponovno zaposlitev. Na umetno inteligenco ni odporna niti umetnost. Glasbeniki ne ločijo več med glasbo, ki jo napiše algoritem in kakšno neznano skladbo znanega avtorja. Predvidevanja o razvoju tehnološke brezposelnosti gredo v pozitivno in negativno smer, a z gotovostjo ne moremo potrditi nobenega scenarija. Med intelektualci poteka burna debata, iz katere je najbolj znan spor med ustanoviteljem Facebooka Markom Zuckerbergom in ustanoviteljem Tesle Motors in SpaceX Elonom Muskom. Prvi je velik podpornik razvoja umetne inteligence, medtem ko Musk trdi, da je potrebno razvoj in uporabo umetne inteligence nadzorovati, saj je to največja grožnjo obstoju človeka odslej. Z njim se strinja tudi fizik Stephen Hawking, ki je zapisal: »Resnično tveganje z AI-jem ni zloba, ampak nesposobnost. Super inteligenten AI bo izjemno dober pri izpolnjevanju svojih ciljev, če pa ti cilji ne bodo uravnoteženi z našimi, smo v velikih težavah«.[4] Znanih je že nekaj dogodkov, ko je umetna inteligenca pri svojem delu opustila angleščino in pričela uporabljati svoj jezik sporazumevanja.[5]

Banka St. Luis je za področje ZDA pripravila pregled gibanja zaposlitev v odstotkih glede na tip dela, torej rutinirano - kognitivno in ročno in nerutinirano kognitivno in ročno. Opazna je polarizacija služb, na manj zahtevna nerutinska ročna dela in zelo zahtevna nerutinska dela. Rutinske službe rahlo a stabilno upadajom, kar kaže na krčenje srednjega razreda in vedno večje ločevanje na slabše plačan spodnji razred in bolje plačan visok razred.

Univerzalni temeljni dohodek[uredi | uredi kodo]

Če so predvidevanja strokovnjakov pravilna, se nam obeta katastrofa na trgu dela, kateri hitro sledi socialna katastrofa. Z avtomatizacijo bomo izgubljali vedno več delovnih mest, ob tem pa se poraja vprašanje, ali bo izobraževalni sistem sposoben v hitrem času ustrezno izšolati odpuščene delavce za nove poklice.[6] Predvidevanje nakazujejo, da ne, saj se je računalnik (umetna inteligenca) sposoben učiti hitreje ter je zato sama avtomatizacija hitrejša. Avtomatizacijo seveda poganja dobiček, saj so za delodajalca cenejši roboti kot pa delavec s svojo plačo in vsemi davčnimi obremenitvami ter prispevki, kar nas pripelje do naslednje posledice: akumulacije bogastva. Delovnih mest bo vedno manj, torej bo vedno več brezposelnih in vedno več družbenega bogastva bo odteklo v roke peščice.

Kako bodo torej pridobili sredstva za osnovno preživetje vsi, ki bodo zaradi hitrega tehnološkega napredka in avtomatizacije izgubili službo. Socialna država ima dva cilja – da vsakomur zagotovi življenje vredno človekovega dostojanstva in pogoje za osebni razvoj (Socialna država).

Že pred 150 leti se je porodila ideja o univerzalnem temeljnem dohodku (v nadaljevanju UTD), ki se je nato skozi slabi dve stoletji pojavljala v različnih oblikah (Brezpogojni osnovni dohodek). Danes različne države poskušajo s poskusnimi uvedbami UTD (primer: mesta na Švedskem, Finskem, v Španiji); v sami osnovi pa gre za dohodek, ki ga država v enotni višini in v rednih intervalih izplačuje vsakemu odraslemu članu družbe, ki ima v tej državi stalno prebivališče. Tako državljanom zagotovi reden dohodek, ki zagotavlja finančno in posledično tudi delno socialno varnost, ter omogoča prerazporejanje bogastva v družbi.

Zagovorniki UTD vidijo v njegovi uvedbi mnogo prednosti, ki jih države glede na trenutno ureditev ne morejo zagotoviti.[7] Ključen argument nasprotnikov je, da UTD podpira lenobo, saj zagotovi sredstva vsem, ne glede na to, ali so zaposleni, ali bi si želeli delati, ali so zmožni dela itd. Poleg postopnega uvajanja, ki ga Van Parijs opisuje (UTD je potrebno uvajati postopno, sprva v manjših vsotah ter na omejenih skupinah oseb – nato pa to sčasoma povečevati), je potrebno tudi omeniti, da gre pri UTD za zelo politizirano debato, saj se tu srečata dva preživela koncepta gospodarskega razvoja – socializem in liberalni kapitalizem, ki pa si nasprotujeta že od sredine 19. stoletja. V primeru implementacije v luči socializma nas čaka zastoj razvoja, v primeru liberalnega kapitalizma pa razredni boj za dodatne socialne transferje revnim in davčne olajšave za bogate. Izmenjevanje ene in druge ideje v določeni državi je v zgodovini vedno pospremila krvava revolucija (primer Afrike in celotne 2. polovice 20. stoletja). Na UTD lahko pogledamo kot na rešitev zunaj teh dveh modelov, kot samostojno rešitev, ki je pravilno implementirana lahko rešitev posledic tehnološke brezposelnosti.

  1. ^ "Fran". Fran. Pridobljeno dne 2017-09-18. 
  2. ^ "Boj za delavske pravice | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2017-09-18. 
  3. ^ "Automation and anxiety". The Economist (angleščina). Pridobljeno dne 2017-09-18. 
  4. ^ S., K. (Spopad tehnoloških velikanov: "Neodgovorni" Musk proti "omejenemu" Zuckerbergu). "25.07.2017". MMC RTV SLO. Pridobljeno dne 18.09.2'17.  Preveri vrednosti datuma v: |access-date=, |date= (pomoč)
  5. ^ A., Č. (31.07.2017). "Facebook ugasnil umetno inteligenco, ko je začela uporabljati svoj jezik". MMC RTV SLO. Pridobljeno dne 18.09.2017.  Preveri vrednosti datuma v: |access-date=, |date= (pomoč)
  6. ^ Wood, David (12.09.2017). "Technological Unemployment". Youtube. Pridobljeno dne 12.09.2017.  Preveri vrednosti datuma v: |access-date=, |date= (pomoč)
  7. ^ Van Parijs, Philippe. "Basis Income: A simple and powerful idea for the twenty-first century" (PDF). https://www.ssc.wisc.edu/~wright/929-utopias-2013/Real%20Utopia%20Readings/RedesigningDistrCh1.pdf. Pridobljeno dne 18.09.2017.  Preveri vrednosti datuma v: |access-date= (pomoč); Zunanja povezava v |website= (pomoč)