Szomolnokit
Videz
| Szomolnokit | |
|---|---|
![]() Halotrichite (Hal); szomolnokite (Szo) and voltaite (Vol) | |
| Splošno | |
| Kategorija | sulfatni mineral |
| Kemijska formula | Fe2+SO4·H2O |
| Strunzova klasifikacija | 7.CB.05 |
| Klasifikacija DANA | 29.6.2.2 |
| Kristalna simetrija | C2/c (no. 15) |
| Lastnosti | |
| Barva | žveplenorumen, rumenorjav, rdečerjav, moder, brezbarven |
| Kristalni habit | bipiramidalen, vzporedna rast, globularen, stalaktiti |
| Kristalni sistem | monoklinski |
| Lom | školjkast do podškoljkast, neraven |
| Žilavost | Brittle |
| Trdota | 2.5 |
| Sijaj | steklen |
| Prozornost | prosojen |
| Specifična teža | 3.03–3.07 (izmerjen), 3.10 (izračunan) |
| Optične lastnosti | dvoosen (+), brezbarven (prenaša svetlobo) |
| Kot 2V | 80° (izmerjen), 86° (izračunan) |
| Sklici | [1][2][3][4] |
Szomolnokit (Fe2+SO4·H2O) je monoklinski železov sulfatni mineral, ki tvori raztopino z magnezijevim mineralom kieseritom (MgSO4·H2O).[1] Ime 'szomolnokit' je leta 1877 izpeljal Joseph Krenner po njegovem tipskem nahajališču oksidirane sulfidne rude z železom v Szomolnoku na Slovaškem (tedaj Madžarska).[1][2][3]
Od sredine januarja 2020 je Antarktika edina celina, na kateri szomolnokit še ni bil najden.[1] V Sloveniji je bil odkrit v rudniku živega srebra Idrija.[5]
Pri sobni temperaturi je szomolnokit stabilen do 6,2 GPa, nato pa spremeni kristalni sistem iz monoklinskega v triklinskega.[6]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 4 »Szomolnokite«. www.mindat.org. Pridobljeno 5. marca 2025.
- 1 2 »Szomolnokite Mineral Data«. webmineral.com. Pridobljeno 5. marca 2025.
- 1 2 »Handbook of Mineralogy - Szomolnokite« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25. septembra 2012. Pridobljeno 5. marca 2025.
- ↑ Wildner, M.; Giester, G. (1991). »The crystal structures of kieserite-type compounds. I. Crystal structures of Me(II)SO4*H2O (Me = Mn,Fe,Co,Ni,Zn)«. Neues Jahrbuch für Mineralogie - Monatshefte. 1991: 296–306.
- ↑ Rečnik, Aleksander (2013). Minerals of the Mercury Ore Deposit Idria (1st izd.). Berlin, Heidelberg: Springer Berlin / Heidelberg. str. 100. ISBN 978-3-642-31631-9.
- ↑ Meusburger, J. M.; Ende, M.; Talla, D.; Wildner, M.; Miletich, R. (1. september 2019). »Transformation mechanism of the pressure-induced C2/c-to-P1¯ transition in ferrous sulfate monohydrate single crystals«. Journal of Solid State Chemistry (v angleščini). 277: 240–252. doi:10.1016/j.jssc.2019.06.004. ISSN 0022-4596. S2CID 197070809.
