Stolpna ura Svetega Marka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Svetega Marka stolpna ura)
Stolpna ura 2006

Stolpna ura Svetega Marka v Benetkah je zgodnjerenesančna stavba na severni strani trga Piazza San Marco, ob vhodu v Mercerio. Obsega stolp, v katerem je ura in nižje stavbe na vsaki strani. Meji na vzhodni konec Procuratie Vecchie. Tako stolp kot ura sta iz zadnjega desetletja 15. stoletja, čeprav je bil mehanizem ure pozneje precej spremenjen. Postavljen je bil tam, da bi bila ura vidna iz lagune in vse obveščala o bogastvu in slavi Benetk. Spodnji dve nadstropji stolpa tvorita monumentalni lok v glavno mestno ulico Merceria, ki je povezovala politično in versko središče (Piazza) s trgovskim in finančnim središčem (Rialto). Danes je eno od 11 prizorišč, ki jih upravlja Fondazione Musei Civici di Venezia.

Opis[uredi | uredi kodo]

Na terasi na vrhu stolpa sta dve veliki bronasti figuri, pripeti v pasu, ki odbijata ure na zvonu. Eden je star, drugi pa mlad, da pokažeta minevanje časa in čeprav naj bi predstavljala pastirja (nosita ovčje kože) ali velikana (sta ogromni figuri velike mase, da se njuna oblika prepozna na daljavo) znana kot "Mavra" zaradi temne patine, ki jo je pridobil bron. Zvon je tudi originalen in ga je podpisal Simeone Campanato, ki ga je leta 1497 ulil v Arsenalu.[1]

Pod tem nivojem je krilati lev svetega Marka z odprto knjigo, pred modrim ozadjem z zlatimi zvezdami. Prvotno je bil kip doža Agostina Barbariga (dož 1486–1501), ki kleči pred levom, vendar so ga leta 1797, potem ko se je mesto predalo Napoleonu, odstranili Francozi, ki so mesto očistili vseh simbolov starega režima.[2]

Še bolj spodaj je polkrožna galerija s kipi Device in otroka, ki sedita, iz pozlačenega tokanega bakra. Na obeh straneh sta dve veliki modri plošči, ki prikazujeta čas: uro na levi z rimskimi številkami in minute (v 5-minutnih intervalih) na desni z arabskimi številkami. Dvakrat letno, na Razodetje (6. januar) in na Vnebohod (četrtek 40 dni po veliki noči, ki šteje oba dneva), Trije kralji, ki jih vodi angel s trobento, izstopijo iz enih od vrat, ki jih običajno zasedajo te figure in gredo v procesiji okrog galerije, se priklonijo Devici in otroku, preden izginejo skozi druga vrata.

Pod tem je velika številčnica v modri in zlati barvi znotraj fiksnega kroga iz marmorja z vgraviranimi 24 urami dneva z rimskimi številkami. Po tem krogu se giblje zlati kazalec s podobo sonca in označuje uro dneva. V marmornem krogu pod sončnim kazalcem so znaki zodiaka v zlati barvi (ti so izvirni in izvirajo iz 1490-ih), ki se vrtijo nekoliko počasneje kot kazalec in tako prikazujejo položaj sonca v zodiaku. Na sredini številčnice ure je zemlja (v sredini) in luna, ki se vrti in prikazuje svoje faze, obkrožena z zvezdami, ki so pritrjene na mestu. Ozadje je iz modrega emajla. Manjši modri krogi v štirih vogalih se zdaj ne uporabljajo.

Pod uro je lok, visok dve nadstropji, skozi katerega ulica, znana kot Merceria, zapušča Piazzo na poti do Rialta (Ta del Mercerie je znan kot Merceria dell'Orologio (ure)).

Stavbe na vsaki strani so bile od začetka 18. stoletja oddane ločeno kot trgovine in stanovanja.

Na drugi strani stolpa je nad obokom še ena velika ura, vidna ljudem, ki hodijo po ulici proti Piazzi. To je enostavnejša zadeva, spet obdana z marmornim krogom, označenim s 24 urami, vendar v dveh serijah po 12 ur. Sončni kazalec, ki označuje ure, je edini premikajoči se del na tej strani.

Gradnja stolpa in ure[uredi | uredi kodo]

Do leta 1490 je bila stara ura na severozahodnem vogalu cerkve sv. Marka, ura svetega Alipija, v zelo slabem stanju in leta 1493 je senat naročil gradnjo nove ure.[3] Izdelava ure je bila zaupana očetu in sinu Gianu Paolu in Gianu Carlu Ranieriju iz Reggio Emilia.[4] Leta 1495 je senat odločil, da je treba na mestu, kjer je ulica, znana kot Merceria, zapusti Piazzo, postaviti stolp za držanje ure. Stavbe so porušili, da bi naredili prostor zanj, gradnja pa se je začela leta 1496.

Stolp z uro leta 1500, ko je bil pravkar dokončan (iz de Barbarijevega lesoreza iz Benetk)

Zasnova stolpa se na podlagi sloga (čeprav brez dokumentarnih dokazov) na splošno pripisuje Mauru Codussiju.[5] Merceria poteka skozi lok ob vznožju stolpa. Je ena glavnih mestnih ulic in vodi do Rialta. Deborah Howard pojasnjuje, kako je idejo verjetno izpeljal Codussi iz Albertijevega dela 'De re aedificatoria' ("O umetnosti gradnje"), objavljenega prej v 15. stoletju, kjer poudarja pomen stolpov za mesto in primernost monumentalnega oboka kot vhod v njeno glavno ulico.

Ime kiparja, ki je oblikoval figuri 'Mavrov', ni zagotovo znano. Najpogosteje so jih pripisovali Paolu Savinu, vendar je članek, objavljen leta 1984, podal zaključek, da je najverjetnejši kandidat Antonio Rizzo. Ambrosio Delle Anchor ju je leta 1494 vlil v bron.

Stolp z uro leta 1945 kmalu po osvoboditvi

Stolp je bil zgrajen v letih 1496 in 1497, nato pa so vanj pod nadzorom Ranierijev vgradili mehanizem ure. Pri okrasitvi stolpa in ure z uporabo količine ultramarina in zlatih lističev niso skoparili s stroški.[6] Tudi 'Mavra' sta bila prvotno pozlačena. Otvoritev stolpa in ure je bila 1. februarja 1499. Sanudo je v svojem dnevniku za ta dan zapisal, da je bila uro odkrita in prvič vidna, ko je dož zapuščal Piazzo, da bi šel poslušat večernice v sv. Maria Formosa in dodal, da je bila narejena z veliko iznajdljivostjo in je bila najlepša.[7] Codussi je umrl leta 1504 in krili na obeh straneh stolpa so bili dodani leta 1506 (morda zaradi večje stabilnosti celote).[8] Barbarijev veliki lesorez Benetk iz leta 1500 prikazuje novozgrajen stolp z uro, preden sta bili zgrajeni krili, ki se na obeh straneh dvigata visoko nad prvotno Prokuratijo iz 12. stoletja. Te Procuratie so bile nižje od sedanjih stavb, le eno nadstropje nad oboki v pritličju, tako da se je stolp nato dvignil visoko nad vse stavbe na tisti strani Piazze.

Krili včasih pripisujejo Pietru Lombardiju, ki naj bi kasneje obnovil Procuratie na isti strani trga, vendar nimata velike razlike in jih je bolj verjetno zasnoval Gonella, ki je bil takrat proto (upravitelj stavb) sv. Marka.[9] Krili sta bili prvotno dve nadstropji nižji kot danes, s streho v nivoju obstoječih teras.[10] Canalettova risba prikazuje stolp pred povečanjem višine kril. Zaradi tega se stolp sam zdi višji, tako da daje bolj pozitivno sporočilo kot velik vhod v veliko mesto.[11]

Do leta 1500, ko je bil sprejet končni račun za stolp, je starejši Raineri umrl. Dogovorjeno je bilo, da njegov sin ostane v Benetkah, da bi čuval uro, in dobil je koncesije za moko, ki so mu prinesle dober dohodek. V Benetkah je živel do svoje smrti leta 1531.[12]

Spremebe stavbe in ure[uredi | uredi kodo]

Stolp v c. 1538–40, kot ga je narisal Francisco de Holanda

Do leta 1531, po smrti Carla Rainerija, ura že ni delovala pravilno. Svet desetih je odločil, da je treba imenovati stalnega skrbnika, ki bi živel v krilu stolpa in bil odgovoren za vzdrževanje ure. Kasneje, leta 1551, je Jacopo Sansovino, takratni arhitekt, odgovoren za svetega Marka, dobil navodilo, naj poroča o stanju stolpa in ure. Potrebna so bila večja popravila, toda do leta 1581, ko je njegov sin Francesco objavil svoj opis Benetk, se zdi, da je bilo vse v redu.[13]

Malo pred letom 1663 je bila očiščena številčnica in obnovljena modra in zlata barva. Že do tega datuma procesija Treh kraljev ni potekala vsak dan, ampak le ob določenih praznikih in tudi vsako uro dneva vsak dan, ko so trajala praznovanja vnebohoda.[14]

Do leta 1750 sta stolp in ura nujno potrebovali popravilo in obnovo. Leta 1751 je bil Giorgio Massari zaposlen za obnovo stavb. Leta 1755 so se začela dela za nadgradnjo dveh dodatnih nadstropjih nad strešnimi terasami kril na obeh straneh stolpa. Andrea Camerata je prevzel delo Massarija leta 1757. Tega leta je bilo dodanih osem stebrov na sprednji strani pritličja, verjetno zaradi dodatne moči.

Stolp z uro svetega Marka (Torre dell'Orologio), okoli 1860/70, avtor Carlo Ponti

Za obnovitev urnega mehanizma je bil izbran Bartolomeo Ferracina. Naredil je zelo obsežne spremembe in spremenil gibanje iz foliot escapementa v sistem nihala, ki je bil veliko bolj natančen. Trakovi na številčnici, ki so predhodno kazali navidezno gibanje planetov okoli osrednje Zemlje, so bili odstranjeni. Marmorni krog okrog številčnice, ki je bil označen kot zdaj, s 24 urami, je bil prekrit s krogom, ki prikazuje dve seriji po 12 ur, Mavra sta bila prav tako prisiljena udariti v zvon v 12-urnih ciklih, s posebnimi obroči, ki vključujejo 132 udarcev zvona, opoldne in polnoči. Te spremembe so bile končane do leta 1757. Ferracina se je nato osredotočil na procesijo Treh kraljev, ki očitno ni delovala že vrsto let. Nov mehanizem je bil slavnostno odprt na dan vnebohoda 1759. Da bi preprečili nepotrebno obrabo, se je to nadaljevalo le štirinajsti dni po vnebohodu.

Do leta 1855 so bila ponovno potrebna popravila. Zgornje nadstropje stolpa je bilo ojačano, stopnišča pa so zamenjale železne stopnice. Leta 1858 je Luigi de Lucia popravil in naredil nadaljnje spremembe urnega mehanizma, vendar je ohranil bistvene spremembe, ki jih je naredil Ferracina.

Ura po restavriranju (2006)

V tem času je bila dodana povsem nova funkcija, tako da je bilo mogoče čas odčitati natančneje, kot je bilo mogoče prej. Plošče so bile narejene tako, da se pojavljajo na vratih na obeh straneh Device in otroka, nad številčnico ure. Tisti na levi prikazujejo uro, tisti na desni pa minute (spreminjajo se vsakih 5 minut), vsaka z belimi črkami na modri podlagi. Številke so blokirale pot Treh kraljev, zato je bila zasnovana dodatna oprema, da bi jih dvignila s poti, ko so potekale procesije. Prvotno so jih osvetljevale plinske luči, da so jih lahko brali ponoči. Mehanizem, ki upravlja te figure, je povzročal težave in ni deloval pravilno do leta 1866. Druge izboljšave in spremembe sta v letih 1865/66 naredila tudi Antonio Trevisan in Vincenzo Emo.

Dva 12-urna cikla okrog glavne ploskve ure sta ostala do leta 1900, ko je bil pod njima odkrit prvotni 24-urni krog in so ju odstranili.

Nadaljnje prilagoditve so bile izvedene leta 1953 in zadnja, obsežna serija popravil in sprememb (nekatere so povzročale polemiko med urarji) so bile izvedene od leta 1998 do 2006 (petsto let po tem, ko sta bila stolp in ura prvič dokončana).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. For the description of the tower and clock see Lorenzetti pp.141-2 and Honour p.26; also, the website of Fodndazione Musei Civici di Venezia
  2. Lorenzetti p.142. See also Norwich p.633
  3. O gradnji stolpa in ure glej avtorje, omenjene v opombi 1 in tudi Howard pp.146-9 and Goy pp.237-240.
  4. Lorenzetti p.141. Tassini p.463
  5. Goy discusses this on pp.238-9.
  6. Goy pp.237 & 241
  7. Sanudo Diary p.470.
  8. Howard pp.146-7. Tassini p.463 & note on p.750.
  9. See Goy p.240. In January 1503 Lombardi was asked to supply materials as he was working at the Ducal palace at the time, but there is no evidence that he did any more. McAndrew (see pp.394-96) also doubts whether Lombardi built the wings.
  10. Howard p.152 and see de Barbari's woodcut of 1500
  11. The drawing is at Windsor. There is a reproduction in Perocco & Salvadori, Vol.2, p.520, fig.657
  12. Goy pp.237-9
  13. Sansovino p.318
  14. Sansovino p.318. (This information is contained in one of the additions by Martinioni published in 1663)

Reference[uredi | uredi kodo]

  • Goy, Richard J: Building Renaissance Venice. Patrons, Architects & Builders. (Yale U.P. 2006)
  • Honour, Hugh: The Companion Guide to Venice (2nd edition. London. 1977)
  • Lorenzetti, Giulio: Venice and its Lagoon (1926. 2nd edn 1956) translated by John Guthrie (Lint, Trieste. 1975)
  • Howard, Deborah: The Architectural History of Venice (Yale University Press. 2nd revised & enlarged edition. 2002)
  • McAndrew, John: Venetian Architecture of the early Renaissance (Cambridge,Mass. 1980)
  • Muraro, Michelangelo: The Moors of the Clock Tower of Venice and their Sculptor (1984) in Art Bulletin Vol.66, pp.603ff
  • Norwich, John Julius: A History of Venice (Penguin Books, 1 vol edition, 1983)
  • Perocco, Guido & Antonio Salvadori: Civiltà di Venezia. Vol.2: Il Rinascimento. (3rd edition, revised and corrected. Venice. 1987)
  • Sansovino, Francesco: Venetia Città Nobilissima. (Venice. Original edition 1581. Edition of 1663 with additions by Martinioni reprinted in facsimile - Gregg International Publishers Ltd, 1968)
  • Sanudo Diary = Venice Cità Excelentissima - Selections from the Renaissance Diaries of Marin Sanudo. ed: Patricia H.Labalme & Laura Sanguineri White (Johns Hopkins University Press, Baltimore. 2008)
  • Giuseppe Tassini: Curiosità Veneziane (9th edition, 1988)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Fondazione Musei Civici di Venezia, which is a joint enterprise by all the museums of Venice including the Clock Tower, has a website which includes a great deal of information on the tower and clock which seems authoritative and reliable, although it does not cite any authorities or name the author. The website is at: [1] ::On this site click to go to Museums / Clock tower / and follow the links.