Svečina
Svečina | |
|---|---|
 | |
  Svečina Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°40′25.62″N 15°35′32.98″E / 46.6737833°N 15.5924944°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Podravska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Kungota |
| Površina | |
| • Skupno | 2,16 km2 |
| Nadm. višina | 388,4 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 130 |
| • Gostota | 60 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 2201 Zgornja Kungota |
| Zemljevidi | |
Svečina - Vas | |
| Lega | Občina Kungota |
| RKD št. | 7763 (opis enote)[2] |
Svečina je naselje v Občini Kungota.
Svečina je razloženo naselje ob državni meji z Avstrijo, ki ga sestavljajo posamezne kmetije in zaselki po gričevju med Svečinskim in Plačkim potokom. Sklenjeno jedro naselja je v razširjeni dolini Svečinskega potoka okoli župnijske cerkve sv. Andreja. Severno od naselja stoji na nizki vzpetini Svečinski grad (dvor), ki je po zasnovi iz 12. stoletja, v današnji pozno renesančni obliki pa je bila postavljena leta 1629. Dvorec je bil dolgo v lasti benediktinskega samostana iz Sankt Lambrechta na avstrijskem Štajerskem
Širše območje Svečine je izrazito usmerjeno v vinogradništvo in sadjarstvo. Od 12. stoletja so tu gospodovali menihi iz različnih avstrijskih samostanov (Seckau, Admont in Sankt Lambrecht).[3] Menihi so imeli večjo posest tudi okoli dvorca dograjenega 1629. Leta 1936 je to posest skupaj z dvorcem od benediktincev odkupila banovinska uprava in ustanovila Kmetijsko-gospodinjsko šolo, ki deluje še sedaj; od leta 1947 do 1970 pa je tu delovala Vinarsko-sadjarska šola.
Znamenit dunajski matematik in astronom Andrej Perlah je bil rojen v tej vasi.
Pri svečinskem gradu se prične gozdna učna pot, ki se konča 422 mnm na razgledni točki Kopica.
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7763«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Enciklopedija Slovenije; zvezek 12, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998
