Svečina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

pozor - ne zamešati z naseljem Svetina!

Svečina
Svečina se nahaja v Slovenija
Svečina
Svečina
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°39′58″N 15°35′17″E / 46.666°S 15.588°V / 46.666; 15.588
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaPodravska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaKungota
Površina
 • Skupno2,16 km2
Nadm. višina
388,4 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno142
 • Gostota66 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
Zemljevidi
Svečina - Vas
LegaObčina Kungota
RKD št.7763 (opis enote)[2]

Svečina je naselje v Občini Kungota.

Svečina je razloženo naselje ob državni meji z Avstrijo, ki ga sestavljajo posamezne kmetije in zaselki po gričevju med Svečinskim in Plačkim potokom. Sklenjeno jedro naselja je v razširjeni dolini Svečinskega potoka okoli župnijske cerkve sv. Andreja. Severno od naselja stoji na nizki vzpetini Svečinski grad (dvor), ki je po zasnovi iz 12. stoletja, v današnji pozno renesančni obliki pa je bila postavljena leta 1629. Dvorec je bil v lasti benediktinskega samostana iz Sankt Lambrechta na avstrijskem Štajerskem.

Širše območje Svečine je izrazito usmerjeno v vinogradništvo in sadjarstvo. Od 12. stoletja so tu gospodovali menihi iz več avstrijskih samostanov (Seckau, Admont in Sankt Lambrecht).[3] Menihi so imeli večjo posest tudi okoli dvorca dograjenega 1629. Leta 1936 je to posest skupaj z dvorcem od benediktincev odkupila banovinska uprava in ustanovila Kmetijsko-gospodinjsko šolo, ki deljuje še sedaj; od leta 1947 do 1970 pa je tu delovala Vinarsko-sadjarska šola.

Pri svečinskem gradu se prične gozdna učna pot, ki se konča 422 mnm na razgledni točki Kopica.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7763«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. Enciklopedija Slovenije; zvezek 12, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]