Sv. Jakob, Preddvor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Cerkev svetega Jakoba nad Preddvorom

Sv. Jakob (961 m) je med pohodniki priljubljena vzpetina nad Preddvorom. Vzpetina je dobila ime po istoimenski cerkvici iz 15. stoletja, ki stoji na samem vrhu.

Dostop[uredi | uredi kodo]

Najpogostejši dostop na vzpetino je skozi Preddvor, naselje Hrib ter mimo gradu Turn. Pot od parkirišča pri gradu do vrha povprečen pohodnik opravi v približno 45 minutah.

Cerkev[uredi | uredi kodo]

Najzgodnejši zapisi o cerkvici segajo v 15. stoletje. Njena notranjost je poslikana z gotskimi freskami, na katerih so upodobljeni prizori iz biblije in podoba sv. Krištofa. Cerkev je bila skozi čas večkrat obnovljena. Sedanji oltar je bil izdelan leta 1886.

Arheološko najdišče[uredi | uredi kodo]

Zahodno od cerkve je bilo leta 1985 odkrito arheološko najdišče iz poznoantične dobe (5.–7. stoletje n. št.). Najdeni so bili različni predmeti staroselcev (koščen glavnik, ostanki oglja, kosti domačih živali, ostanki steklenih čaš in keramičnih posod, železna puščica, okroglo kovinsko zrcalo ...).

Pogled na najdišče iz zraka.

Planinska koča[uredi | uredi kodo]

Planinska koča Iskra

Ob sami cerkvici na pogorišču nekdanje mežnarije od leta 1988 stoji tudi planinska koča Iskra. Ime je koča dobila, ker so jo zgradili delavci kranjskih Iskrinih obratov, ob pomoči dijakov in zaposlenih srednje šole Iskra (danes TŠC Kranj).

Razgled[uredi | uredi kodo]

Z razgledne planjave pred planinsko kočo se odpira razgled po ravnicah proti Kranju, Ljubljani in Škofji Loki. Izza Jakoba pa se dviga pobočje, imenovano Zaplata, z izstopajočim Hudičevim borštom.

Izhodišča za nadaljnje izlete[uredi | uredi kodo]

Z Jakoba se je možno podati tudi na bližnje, višje vrhove:

Glej tudi[uredi | uredi kodo]