Sundski preliv
| Sundski preliv | |
|---|---|
  Sundski preliv | |
 | |
| Vrsta | morski preliv |
| Selat Sunda (indonezijsko) | |
| Etimologija | Sundsko kraljestvo |
| Del | Javansko morje |
| Države porečja | Indonezija |
| Min. širina | 24 km (15 mi) |
| Povp. globina | -20 m |
Sundski preliv je morski preliv med otokoma Java in Sumatra v Indoneziji, ki povezuje Javansko morje in Indijski ocean.
Ime je dobil po zgodovinskem Sundskem kraljestvu, ki je med leti 669 in 1579 vladalo na zahodnem delu Jave.[1]
Geografija
[uredi | uredi kodo]Preliv se razteza v smeri jugozahod-severovzhod, na najožjem delu med rtoma Tua na Sumatri in Pujat na Javi je širok 24 km. Formalno je del Javanskega morja.[2][3] Je v grobem trikotne oblike z dvema velikima zalivoma na severni strani. Na jugozahodnem koncu je zelo širok in globok, proti drugem koncu pa se zoža in postane mnogo plitvejši, z najmanjšo globino na nekaterih delih samo 20 m.[3] Zaradi plitvin, močnih plimskih tokov, peščenih nanosov in umetnih struktur, kot so naftne ploščadi, je zahteven za plovbo.[3]
V prelivu je vrsta vulkanskih otokov. Najbolj znan med njimi, Krakatav, je ob izbruhu leta 1883, ki še zdaj velja za enega najsilovitejših vulkanskih izbruhov v zabeleženi zgodovini, znatno spremenil okoliško geografijo.[4]
V preteklosti je bil Sundski preliv pomembna morska pot, predvsem v obdobju med začetkom 17. in koncem 18. stoletja, ko ga je Nizozemska vzhodnoindijska družba uporabljala za dostop do Začimbnih otokov. Večje sodobne ladje zdaj namesto tega raje uporabljajo Melaški preliv in ima Sundski zato bolj regionalen pomen.[3]
Ohranjanje narave
[uredi | uredi kodo]Sundski preliv leži znotraj indonezijskega območja upravljanja ribištva 572 (WPP 572), ki je bilo opredeljeno kot osrednja točka pilotnega projekta Blue Halo S, v katerega je vključena organizacija Konservasi Indonesia, ki je indonezijska nevladna fundacija, ki podpira trajnostni razvoj in ohranjanje okolja v Indoneziji. Sodeluje z vlado in drugimi deležniki pri podpori ciljev trajnostnega razvoja. Konservasi Indonesia je glavni partner organizacijeConservation International v Indoneziji od januarja 2022.[5][6]
Bitka za Sundski preliv
[uredi | uredi kodo]1. marca 1942 se je zgodila bitka za Sundski preliv – del večje bitke v Javanskem morju – ko sta zavezniški križarki HMAS Perth in USS Houston blizu Bantama naleteli na japonsko amfibijsko desantno silo, ki ji je poveljeval kontraadmiral Kenzaburo Hara.[7] Ta sila je vključevala lahko križarko in enajst rušilcev, štiri težke križarke in lahko letalonosilko.[8] Dve zavezniški križarki sta bili potopljeni, japonski minolovec in transportno plovilo pa sta bila potopljena s prijateljskim ognjem.[3]
Načrtovani most
[uredi | uredi kodo]V 1960-ih so se pojavili prvi predlogi za most čez Sundski preliv, v 1990-ih pa še nadaljnji predlogi. Nov načrt je bil objavljen oktobra 2007. Uporabil bi otoke Ular, Sangiang in Prajurit za izdelavo štiridelnega visečega mostu, ki bi segal 70 metrov nad morsko gladino. Ta most bi imel največji razpon 3 kilometre, kar je približno 50 % več od trenutnega rekorderja, mostu Çanakkale iz leta 1915. Gradnja naj bi se začela leta 2014, če bi bilo mogoče zagotoviti financiranje v višini vsaj 10 milijard ameriških dolarjev.[9]
Aprila 2012 je bil podpisan sporazum s China Railway Construction Corporation za cestni in dvotirni železniški most v vrednosti 11 milijard dolarjev.[10] Vendar pa je nova vlada predsednika Joka Widoda novembra 2014 opustila načrte za gradnjo mostu.[11]
Otoki v ožini
[uredi | uredi kodo]- Calmeyer
- otočje Krakatav
- Anak Krakatav
- Krakatav, večinoma uničen vulkanski otok
- Danan, Uničen vulkanski stožec na Krakatoi
- Perboewatan, Uničen vulkanski stožec na Krakatoi
- Rakata, delno uničen vulkanski stožec in ostanek prvotnega otoka
- Poolsche Hoed, ničeno med izbruhom Krakatoe leta 1883
- Lang Island, ali Rakata Ketjil (Lang)
- Sertung
- Legundi
- Panaitan (Prince's Island)
- Peucang]
- Handeuleum
- Sangiang
- Sebesi
- Sebuku
- Steers
- Tabuan
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Everett-Heath, John (2005). »Sunda Islands«. Concise Dictionary of World Place-Names. Oxford University Press – prek Oxford Reference Online.
- ↑ Limits of Oceans and Seas (PDF) (3. izd.). Mednarodna hidrografska organizacija. 1953. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. oktobra 2011. Pridobljeno 28. decembra 2020.
- 1 2 3 4 5 Freeman, Donald B. (2003). Straits of Malacca: Gateway Or Gauntlet?. Montreal: McGill-Queen's University Press. ISBN 0773525157.
- ↑ »Sunda Strait«. Britannica Online. Pridobljeno 19. februarja 2026.
- ↑ Widowati, Hari (15. december 2023). »Konservasi Indonesia dan OceanX Kolaborasi di Program Blue Halo S«. Katadata (v indonezijščini). Pridobljeno 25. decembra 2025.
- ↑ »Konservasi Indonesia«. Bird's Head Seascape.
- ↑ L, Klemen (1999–2000). »Rear-Admiral Kenzaburo Hara«. Forgotten Campaign: The Dutch East Indies Campaign 1941-1942. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. septembra 2020. Pridobljeno 21. februarja 2026.
- ↑ Visser, Jan (1999–2000). »The Sunda Strait Battle«. Forgotten Campaign: The Dutch East Indies Campaign 1941-1942. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. decembra 2014.
- ↑ Forbes, Mark (5. oktober 2007). »Bridge plan to link Java and Sumatra«. The Age. Melbourne.
- ↑ Railway Gazette International June 2012 p25
- ↑ Satria Sambijantoro, 'No more Sunda Strait Bridge plan', The Jakarta Post, 3 November 2014. See also 'New Government Will Not Prioritize Sunda Strait Bridge Project' Arhivirano 2019-06-20 na Wayback Machine., Global Indonesian Voices, 2 November 2014.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
