Summa theologica

Summa theologica

Summa theologica (1596)
Avtor	Tomaž Akvinski
Naslov izvirnika	Summa theologica ali Summa theologiae
Država	Italija
Jezik	cerkvena latinščina
Žanr	teološka razprava

Summa theologica ali Summa theologiae, dobesedno Vsota teologije, v literaturi 19. stoletja včasih imenovana tudi Kazen božjega znanja, je naslov velikega dela Tomaža Akvinskega, napisanega med letoma 1265 ali 1266 in 1273. Pri pisanju je sodeloval sv. Albert Veliki (Albertus Magnus).

Uvod

Tomaž Akvinski v uvodu navaja, da delo ni namenjeno teologom, ampak začetnikom. Besedilo je zato preprosto in jasno in razdeljeno na člene, vprašanja in odgovore.

Metoda

Summa v razpravah o posameznih vprašanjih uporablja naslednjo metodo:

• najprej našteje argumente, ki se običajno nanašajo na odprto vprašanje;
• sledijo protiargumenti;
• tem sledi Tomažev povzetek in razlaga (respondeo);
• na koncu so komentarji na argumente (ad argumentum).

Struktura

Tomaževo delo se šteje za odlično filozofsko in teološko razpravo. Summa theologiae je razdeljena na tri dele, pri čemer je drugi del razdeljen na še dva dela. Tretji del je ostal nedokončan in so ga z dodatki (supplementum) dopolnili Tomaževi učenci.

Vsi trije deli so razdeljeni na vprašanja (quaestiones), ta pa na člene (articuli). Pri sklicevanju na posamezna mesta je navedena številka dela, vprašanja in člena, običajno dopolnjena z delom utemeljitve.

Summa se ukvarja s filozofskimi in teološkimi raziskavami o Bogu, moralni teologiji in zakramentih. Tomaževe avtoritete so Sveto pismo, liturgična besedila, cerkveni očetje in filozofi, zlasti Aristotel.

Vsebina

Pars prima

Prvo vprašanje Prvega dela pojasni, da je teologija znanost, pojasnjuje njene metode in ji daje prednostno mesto med drugimi znanostmi. Glavna tema Prvega dela je filozofsko-teološki nauk o Bogu, njegovem obstoju in bistvu ter o Sveti Trojici. Bog je sam po sebi osnovno bitje, druga bitja le sodelujejo pri njegovem obstoju. Bog je torej prvotni vzrok, vir in prototip vseh bitij. Klasični dokazi o obstoju Boga so del razprave.

Pars secunda

Drugi del Summae obravnava namen človeškega življenja, človeško delovanje, vrline in zakone etike.

Pomen dela

Summa theologica je teološko delo, ki po vsebini in strukturi ustreza krščanskemu razodetju, ga analizira, razlaga in išče njegove posledice. Za razlago teološkega nauka Tomaž pogosto uporablja filozofske poglede in argumente, zato je Summa tudi temeljni filozofski pregled, zlasti v zadevah metafizike, antropologije in etike. V mnogih pogledih je pionirsko delo, ki je močno vplivalo na sodobno in kasnejšo filozofijo in teologijo.

Viri

• Theologická summa, prevod profesorjev bogoslovja, ur. Emilián Soukup, Olomouc: Edice Krystal, 1937-1940.
• Emilián Soukup, A. Pavelka. Úvod do Summy Theologické sv. Tomáše Akvinského, Olomouc: Edice Krystal, 1941.
• Karel Šprunk (prev.). Tomáš Akvinský o zákonech v Teologické sumě (STh II, ot. 90-107). Praga: Krystal OP, 2003. ISBN 80-85929-59-7
• Karel Šprunk (prev.). O lásce. Výběr otázek z Teologické sumy (STh I-II, ot. 22-29; STh II-II, ot. 23-28, 44; STh I, ot. 20, 21, 60). Praga: Krystal OP, 2005. ISBN 80-85929-71-6
• Tomáš Machula (prev.). O stvoření. Výběr otázek z Teologické sumy (STh I, ot. 44-49). Praha: Krystal OP, 2008. ISBN 978-80-87183-03-8