Sulejmanova gora

**Sulejmanova gora**
Unescova svetovna dediščina
Uradno ime	Sulejmanova gora
Del	seznam krajev svetovne dediščine v Severni in Osrednji Aziji
Lega	Kirgizistan
Koordinati	40°31′52″N 72°46′58″E / 40.53111°N 72.78278°E
Površina	112 ha
Varovalni pas	4.788 ha
Kriterij	Kulturni: (iii), (vi)
Referenca	1230rev
Vpis	2009 (33. zasedanje)
	Lega: Sulejmanova gora
	[uredi v Wikipodatkih]

Sulejmanova gora (kirgiško: Сулайман-Тоо, romanizirano: Sulaiman-Too, dobesedno 'Sulejmanova skala') je edini kraj svetovne dediščine, ki se v celoti nahaja v Kirgizistanu.^[a] Gora se nahaja v mestu Oš in je bila pomembno predislamsko romarsko mesto.

Zgodovina

Nekateri raziskovalci in zgodovinarji menijo, da je bila gora znana že v antiki kot Kamniti stolp, o katerem je Klavdij Ptolemaj pisal v svoji razpravi Geografija.^[1]^[2]^[3] Kamniti stolp je označeval sredino starodavne svilne poti, kopenske trgovske poti, po kateri so karavane potovale med Evropo in Azijo.

Sulejmanovo svetišče

Sulejman (Salomon) je v Koranu prerok, svetišče na Sulejmanovi gori pa naj bi označevalo njegov grob. Ženske, ki se povzpnejo do svetišča na vrhu gore in se splazijo skozi odprtino na sveto skalo, bodo po legendi rodile zdrave otroke. Drevesa in grmičevje na gori so prekriti s številnimi "molitvenimi zastavami", majhnimi kosi tkanine, privezanimi nanje.

Zaščita območja

Po podatkih Unesca je gora "najbolj popoln primer svete gore kjerkoli v Srednji Aziji, ki jo častijo že več tisočletij".^[4] Kraj je še vedno priljubljen za lokalne muslimane. Na najvišji vrh, kjer stoji majhna mošeja, ki jo je leta 1510 prvotno zgradil Babur, vodijo stopnice. Velik del mošeje je bil obnovljen konec 20. stoletja.

Na gori je tudi Nacionalni zgodovinski in arheološki muzejski kompleks Sulejman, ki je bil zgrajen v sovjetskem obdobju in prikazuje arheološke najdbe iz okolice in njegovo zgodovino. Na spodnjem pobočju gore je pokopališče.