Sulejmanova gora
| Unescova svetovna dediščina | |
|---|---|
| Uradno ime | Sulejmanova gora |
| Del | seznam krajev svetovne dediščine v Severni in Osrednji Aziji |
| Lega | |
| Koordinati | 40°31′52″N 72°46′58″E / 40.53111°N 72.78278°E |
| Površina | 112 ha |
| Varovalni pas | 4.788 ha |
| Kriterij |
|
| Referenca | 1230rev |
| Vpis | 2009 (33. zasedanje) |
Sulejmanova gora (kirgiško: Сулайман-Тоо, romanizirano: Sulaiman-Too, dobesedno 'Sulejmanova skala') je edini kraj svetovne dediščine, ki se v celoti nahaja v Kirgizistanu.[a] Gora se nahaja v mestu Oš in je bila pomembno predislamsko romarsko mesto.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Nekateri raziskovalci in zgodovinarji menijo, da je bila gora znana že v antiki kot Kamniti stolp, o katerem je Klavdij Ptolemaj pisal v svoji razpravi Geografija.[1][2][3] Kamniti stolp je označeval sredino starodavne svilne poti, kopenske trgovske poti, po kateri so karavane potovale med Evropo in Azijo.
Sulejmanovo svetišče
[uredi | uredi kodo]Sulejman (Salomon) je v Koranu prerok, svetišče na Sulejmanovi gori pa naj bi označevalo njegov grob. Ženske, ki se povzpnejo do svetišča na vrhu gore in se splazijo skozi odprtino na sveto skalo, bodo po legendi rodile zdrave otroke. Drevesa in grmičevje na gori so prekriti s številnimi "molitvenimi zastavami", majhnimi kosi tkanine, privezanimi nanje.
Zaščita območja
[uredi | uredi kodo]Po podatkih Unesca je gora "najbolj popoln primer svete gore kjerkoli v Srednji Aziji, ki jo častijo že več tisočletij".[4] Kraj je še vedno priljubljen za lokalne muslimane. Na najvišji vrh, kjer stoji majhna mošeja, ki jo je leta 1510 prvotno zgradil Babur, vodijo stopnice. Velik del mošeje je bil obnovljen konec 20. stoletja.
Na gori je tudi Nacionalni zgodovinski in arheološki muzejski kompleks Sulejman, ki je bil zgrajen v sovjetskem obdobju in prikazuje arheološke najdbe iz okolice in njegovo zgodovino. Na spodnjem pobočju gore je pokopališče.
Galerija
[uredi | uredi kodo]- Pogled na goro iz mesta Oš
- Pet vrhov Sulejmanove gore
- Kamnita tvorba na enem od vrhov
- Sloji sedimentnih kamnin
- Mošeja na vru gore
- Pokopališče z mošejo v ozadju
- Mesto Oš
- Mošeja
- Panorama mesta Oš
- Panorama mesta Oš, v ozadju zasneženi vrhovi gorovja Alaj
- Vhod v eno od jam na gori
- Redko poraščen zgornji del pobočja
- Slikovit vhod na stopnišče, ki vodi do mozejskega kompleksa
- Arheološki muzej na enem od vrhov
- Vhod v Arheološki muzej
- Baburjeva hiša
- Baburjeva hiša
- Baburjeva hiša
- Kavarna pod goro
- Mavzolej Asifa ibn Barhija
- Ognjena vrata, vhod v zaratustrski ognjeni tempelj
- Kirgizinje med počitkom na vzponu na goro
Opomba
[uredi | uredi kodo]- ↑ Kirgizistan območje svilne ceste v Tjanšanu deli s Kitajsko in Kazahstanom. Območje zahodnega Tjanšana si deli s Kazahstanom in Uzbekistanom.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Dean, Riaz (2022). The Stone Tower: Ptolemy, the Silk Road, and a 2,000-Year-Old Riddle (v English). Delhi: Penguin Viking. str. 173–85. ISBN 978-0670093625.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava) - ↑ Dean, Riaz (2015). »The Location of Ptolemy's Stone Tower: The Case for Sulaiman-Too in Osh« (PDF). The Silk Road.
- ↑ von Reden, Sitta (2023). von Reden, Sitta (ur.). The Handbook of Ancient Afro-Eurasian Economies (Volume 3: Frontier-Zone Processes and Transimperial Exchange). De Gruyter Oldenbourg. str. 20. doi:10.1515/9783110607628. ISBN 9783110604641.
- ↑ »Sacred mountain in Kyrgyzstan enters List along with Iran's Shushtar water system and Royal tombs in Republic of Korea«. UNESCO. Pridobljeno 9. avgusta 2014.