Pojdi na vsebino

Sudebnik Ivana III.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stran iz Sudebnika Ivana III.
Sudebnik Ivana III. v Ruskem državnem arhivu starih dokumentov

Sudebnik Ivana III. (rusko Судебник Ивана III, latinizirano: Sudebnik Ivana III, dob. 'Zakonik Ivana III.') ali Sudebnik iz leta 1497 (Судебник 1497 года, Sudebnik 1497. goda, 'Zakonik iz leta 1497') je zbirka zakonov, ki jih je leta 1497 uvedel moskovski veliki knez Ivan III. Vasiljevič. Zakonik je imel pomembno vlogo pri centralizaciji ruske države, ustvarjanju vseruske zakonodaje in odpravi fevdalne razdrobljenosti.[1][2][3][4] Sudebnik Ivana III. je kasneje pod Ivanom IV. Groznim nadomestil Sudebnik iz leta 1550.[5][6]

Vsebina

[uredi | uredi kodo]

Sudebnik je nadomestil prejšnje pravne listine različnih ruskih kneževin kot zakonik, ki je veljal za celotno državo. Vzpostavil je red v sodnih postopkih in pravne norme, ki so bile enotno zavezujoče za vse dele države in so okrepile centralno oblast v Moskvi.[7][8]

Sudebnik je izhajal iz prejšnjih zakonikov, vključno z Rusko pravdo, Pskovsko sodno listino, knežjimi odloki in običajnim pravom, katerih predpisi so bili posodobljeni glede na družbene in gospodarske spremembe. Sudebnik je bil na splošno zbirka pravnih postopkov. Vzpostavil je univerzalni sistem sodnih organov države, opredelil njihovo pristojnost in podrejenost ter uredil sodne pristojbine. Razširil je nabor dejanj, ki so se kazenskopravno kaznovala, na primer upor, bogokletje in obrekovanje. Prav tako je obnovil koncept različnih vrst kaznivih dejanj. Sudebnik je vzpostavil preiskovalno naravo sodnega postopka. Predpisoval je različne vrste kazni, kot sta smrtna kazen in bičanje. Da bi zaščitil fevdalno zemljiško lastništvo, je uvedel nekatere omejitve v zakonu o posestvih, podaljšal zastaralni rok za pravna dejanja v zvezi s knežjimi zemljišči in uvedel bičanje za kršitev meja knežjih, bojarskih in samostanskih zemljišč. Kršitev meja kmečkih zemljišč se je kaznovala samo z globo. Uvedel je tudi pristojbino (rusko пожилое, požiloje) za kmete, ki so želeli zapustiti svojega fevdalnega gospoda. Edini dan v letu, ko je lahko kmet zapustil svojega zemljiškega gospoda, je bil Jurijev dan (rusko (Юрьев день, Jurjev den, 26. november).[1][9]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 Monuments of Russian Law. Vol. 3: Monuments of Law in the Period of Formation of Russian Centralized State in 14—15 centuries / ed. by Lev Cherepnin. Moskva, 1955. str. 419—420, 426—432, 438—457.
  2. ↑ Bushkovitch, Paul (2012). A Concise History of Russia. New York: Cambridge University Press. str. 36. ISBN 9780521543231.
  3. ↑ Feldbrugge, F. J. M. (17. junij 1993). Russian Law: The End of the Soviet System and the Role of Law. Martinus Nijhoff Publishers. str. 78–79. ISBN 978-0-7923-2359-4.
  4. ↑ Letiche, John M. (27. maj 2022). A History of Russian Economic Thought: Ninth Through Eighteenth Centuries. Univ of California Press. str. 102. ISBN 978-0-520-31868-7.
  5. ↑ Skrynnikov, Ruslan G. (20. oktober 2015). Reign of Terror: Ivan IV (v angleščini). BRILL. str. 33. ISBN 978-90-04-30401-7.
  6. ↑ The American Slavic and East European Review 1956 Volume XV (v angleščini). 1963. str. 338.
  7. ↑ Letiche, John M. (27. maj 2022). A History of Russian Economic Thought: Ninth Through Eighteenth Centuries (v angleščini). Univ of California Press. str. 102. ISBN 978-0-520-31868-7.
  8. ↑ Dewey, Horace W. (1956). »The 1497 Sudebnik-Muscovite Russia's First National Law Code«. American Slavic and East European Review. 15 (3): 325–338. doi:10.2307/3001097. JSTOR 3001097.
  9. ↑ Angleški prevod H.W. Dewey[mrtva povezava].

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • "Судебники 1497 и 1550 гг.". Enciklopedični slovar Brockhausa in Efrona. 1906. Javna domena Članek vsebuje besedilo iz tega vira, ki je v javni domeni. (rusko)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sudebnik_Ivana_III.&oldid=6451698«