Studenec, Ljubljana
Studenec | |
|---|---|
 | |
  Studenec Lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°3′20.95″N 14°34′5.58″E / 46.0558194°N 14.5682167°E | |
| Država |  Slovenija |
| Tradicionalna regija | Gorenjska |
| Statistična regija | Osrednjeslovenska statistična regija |
| Občina | Mestna občina Ljubljana |
| Nadm. višina | 283 m |
.jpg)
Studenec (izgovorjava [stuˈdɛːnəts]; nemško Studenz,[2] v starejših virih Kaltenbrunn[3]) je nekoč samostojno naselje v jugovzhodnem delu glavnega mesta Ljubljane v osrednji Sloveniji. Spada v Mestno občino Ljubljana. Je del tradicionalne regije Gorenjska in je zdaj skupaj s preostalim delom občine vključen v osrednjeslovensko statistično regijo.[4]
Leta 1881 je bila na Studencu odprta prva bolnišnica za duševne bolezni na Kranjskem, danes je tam Psihiatrična klinika Ljubljana.
Ime
[uredi | uredi kodo]V lokalnem narečju je Studenec znan kot Stədi̯ḁ̀nc. Ime izhaja iz slovenščine studenec 'majhen izvir', ki se nanaša na lokalno geološko značilnost.[5] V tem primeru ime izhaja iz izvira, ki je ob cesti v naselju. V preteklosti je bilo nemško ime Studenz.[6]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Med gradnjo avstrijske južne železnice so v Studencu odkrili artefakte kulture žarnih grobišč, ki pričajo o zgodnji poselitvi območja. V prvi polovici 16. stoletja je v Studencu stal okrajni svet s šestimi dvoranami, ki so pripadale nižjemu plemstvu. Leta 1875 je kranjska skupščina na pobudo zdravnika Karla Bleiweisa (1834–1909) kupila Krisperjev zverinjak (nemško Thiergarten[7]) v južnem delu Studenca, da bi zgradila psihiatrično bolnišnico. Gradnja se je začela leta 1881, leta 1887 pa so kompleksu dodali še dve trinadstropni stavbi.
12. septembra 1933 je v Studencu strmoglavilo potniško letalo, pri čemer je umrlo osem ljudi;[8] dogodek je obeležen s ploščo.
Studenec je bil leta 1982 priključen mestu Ljubljana, s čimer je končal svoj obstoj kot samostojno naselje.[9][10]
Geografija
[uredi | uredi kodo]Studenec je naselje, ki se razteza vzdolž terase severno od reke Ljubljanice. Tla so prodnata. Hiše se raztezajo vzdolž ceste od Ljubljane do Zaloga in na breg pod cesto proti Ljubljanici.
Pomembne osebe
[uredi | uredi kodo]Med pomembne osebe, ki so se rodile ali živele v Studencu, so:
- Viktor Kocijančič (1901–1944), zdravnik in novinar
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Savnik, Roman, ed. 1971. Krajevni leksikon Slovenije, vol. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, p. 367.
- ↑ Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung, no. 141. 24 November 1849, p. 21.
- ↑ Rajšp, Vincenc (1996). Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787, vol. 2. Ljubljana: ZRC SAZU. str. 20.
- ↑ Ljubljana municipal site
- ↑ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan. str. 115.
- ↑ Obravnave Deželnega Zbora Kranjskega v Ljubljani po Stenografičnih Zapisnikih. Verhandlungen des Krainischen Landtages. 1909. 47(2): 146.
- ↑ Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 107.
- ↑ "Doslej največja letalska nesreča na Slovenskem." 1933. Slovenski gospodar 67(38) (20 September): 5. (slovensko)
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- ↑ Statistični urad Republike Slovenije
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
