Streptokoki
Streptokoki (znanstveno ime Streptococcus) so rod grampozitivnih, nesporogenih, kemoorganotrofnih, navadno negibljivih oblastih bakterij.[2][3] Spadajo v družino Streptococcaceae znotraj reda Lactobacillales, v deblo Bacillota.[4] Celična delitev poteka po eni osi, zato ob rasti tvorijo značilne verižice. S tem se razlikujejo od stafilokokov, ki se delijo po več oseh in tvorijo grozdaste skupke celic. Večina streptokokov je brez katalaze in oksidaze. Številni streptokoki so fakultativni anaerobi (lahko uspevajo v anaerobnem in aerobnem okolju).
Poimenoval jih je leta 1877 dunajski kirurg Albert Theodor Billroth (1829–1894),[5] in sicer ime izvira iz starogrških besed στρεπτός (streptós) v pomenu »zvit«[6] in κόκκος (kókkos) v pomenu »zrno«.[7] Leta 1984 so številne bakterijske vrste, ki so bile dotlej razvrščene v rod streptokokov, razvrstili v rodova Enterococcus and Lactococcus.[8] Danes prištevajo med streptokoke več kot 50 bakterijskih vrst.
Nekatere vrste streptokokov so komenzalne (izkoriščajo gostitelja za preživetje, a mu ne škodijo) ter naseljujejo kožo in sluznice prebavil, dihal in sečil človeka in živali. Nekatere vrste so patogene. Tipska vrsta je S. pyógenes, ki je od vseh streptokoknih vrst najbolj patogen in povzroča angino, šen, škrlatinko, poporodno mrzlico, revmatično vročico in mnoge druge okužbe. [3]
Patogenost in razvrstitev
[uredi | uredi kodo]Različne vrste streptokov povzročajo pri ljudeh različne bolezni, kot so streptokokni faringitis, vnetje veznice,[9] meningitis, bakterijska pljučnica, endokarditis, erizipel in nekrotizirajoči fasciitis. Vendar pa številne vrste streptokokov niso patogene in so sestavina komenzalne človeške mikrobiote v ustih, na koži, v črevesju in zgornjih dihalih. Nekatere vrste so pomembne v pripravi mlečnih izdelkov, na primer v proizvodnji sira ementalca.[10]
Vrste streptokokov razvrščajo glede na njihove hemolitične lastnosti.[11] Alfahemolitični streptokoki povzročajo oksidacijo železa v hemoglobinu v rdečih krvničkah in jih na krvnem agarju obarvajo zelenkasto. Betahemolitični streptokoki povzročijo popolno hemolizo oziroma razpočenje rdečih krvničk, kar je na krvnem agarju vidno kot obširna območja brez krvnih celic, ki jih obdajajo bakterijske kolonije. Gamahemolitične vrste streptokokov ne povzročajo hemolize.[12]
Betahemolitične streptokoke nadalje razvrščajo v serotipe glede na specifične ogljikove hidrate v bakterijski celični steni; gre za tako imenovano serološko razvrščanje hemolitičnih streptokokov po Rebeki Lancefield.[8] Opisanih je 21 serotipov po Lancefieldovi, ki so poimenovani kot skupine od A do W (brez črk E, I in J). Ta sistem razvrščanja je razvila Rebecca Lancefield, znanstvenica z Rockefellerjeve univerze.[13]
Klinično so najpomembnejši alfahemolitična streptokoka S. pneumoniae in skupina Streptococcus viridans in betahemolitična streptokoka skupin A in B.
Table: Klinično relevantni streptokoki[11]
| Vrsta | Gostitelj | Bolezen |
|---|---|---|
| S. pyogenes | človek | faringitis, celulitis, erizipel |
| S. agalactiae | človek, govedo | neonatalni meningitis in sepsa |
| S. dysgalactiae | človek, živali | endokarditis, bakteremija, pljučnica, meningitis, okužbe dihal |
| S. gallolyticus | človek, živali | okužbe biliarnega trakta, okužbe sečil, endokarditis |
| S. anginosus | človek, žival | ognojki, meningitis, okužbe dihal |
| S. sanguinis | človek | endokarditis, zobna gniloba |
| S. suis | prašiči | meningitis |
| S. mitis | človek | endokarditis |
| S. mutans | človek | zobna gniloba |
| S. pneumoniae | človek | pljučnica |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 Parte AC. »Streptococcus«. LPSN.
- ↑ https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5540069/streptokok?query=Streptokok&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 25. 12. 2025.
- 1 2 https://www.termania.net/slovarji/mikrobioloski-slovar/6745823/streptococcus?query=streptococcus&SearchIn=All, Mikrobiološki slovar – Slovensko mikrobiološko društvo, vpogled: 25. 12. 2025.
- ↑ Ryan KJ, Sherris JC, ur. (1994). Sherris Medical Microbiology (3rd izd.). Appleton & Lange. str. 266–7. ISBN 0-8385-8541-8.
- ↑ »streptococcus«. Online Etymology Dictionary. Pridobljeno 25. julija 2018.
- ↑ στρεπτός in Liddell, Henry George; Scott, Robert (1940) A Greek–English Lexicon, revised and augmented throughout by Jones, Sir Henry Stuart, with the assistance of McKenzie, Roderick. Oxford: Clarendon Press. In the Perseus Digital Library, Tufts University.
- ↑ κόκκος in Liddell and Scott
- 1 2 Facklam R (Oktober 2002). »What happened to the streptococci: overview of taxonomic and nomenclature changes«. Clinical Microbiology Reviews. 15 (4): 613–630. doi:10.1128/CMR.15.4.613-630.2002. PMC 126867. PMID 12364372.
- ↑ »How to Get Rid of Pinkeye, Symptoms, Treatment, Causes & Pictures«.
- ↑ »Streptococcus | Center for Academic Research and Training in Anthropogeny (CARTA)«. carta.anthropogeny.org. Pridobljeno 23. julija 2022.
- 1 2 Patterson MJ (1996). Baron S; in sod. (ur.). Streptococcus. In: Baron's Medical Microbiology (4th izd.). Univ of Texas Medical Branch. ISBN 978-0-9631172-1-2. (via NCBI Bookshelf).
- ↑ Sharma S, Khanna G, Gangane SD (13. julij 2019). Textbook of Pathology and Genetics for Nurses E-Book (v angleščini). Elsevier Health Sciences. ISBN 978-81-312-5538-4.
- ↑ Carroll KC (Avgust 2019). Munson E (ur.). »Biographical Feature: Rebecca Lancefield, Ph.D«. Journal of Clinical Microbiology. 57 (8). doi:10.1128/JCM.00728-19. PMC 6663886. PMID 31142605.