Storžič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Storžič
Pogled na Storžič s Šmarjetne gore
Najvišja točka
Nadm. višina2.132 m
Koordinate46°21′1.008″N 14°24′16.992″E / 46.35028000°N 14.40472000°E / 46.35028000; 14.40472000Koordinati: 46°21′1.008″N 14°24′16.992″E / 46.35028000°N 14.40472000°E / 46.35028000; 14.40472000
Geografija
Storžič se nahaja v Slovenija
Storžič
Storžič
Lega: Slovenija
GorovjeKamniško-Savinjske Alpe
Pogled na Storžič iz Sv. Ambroža pod Krvavcem, levo Tolsti vrh
Pogled izpod Storžiča

Storžič (včasih tudi Storžec) je s svojimi 2132 metri najvišja gora v zahodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Vrh je od vsepovsod videti kot lepo oblikovan stožec, po katerem je gora tudi dobila ime. Na vršnem pobočju se proti jugu spuščajo travnate strmali, medtem ko ga nižje pokriva gozd. Proti zahodu se niža v ozkem in dolgem grebenu, imenovanem Psica, do prelaza Mala Poljana (1325 m). Na severu pada s stenami in žlebovi v dolino Lomščice, proti vzhodu pa se s krajšim skalnim grebenom navezuje na Bašeljski vrh (1744 m). Od osrednjega gorstva ga loči dolina Kokre. Zaradi svoje lege in izrazitosti so se zanj že zelo zgodaj zanimali številni naravoslovci, med drugim Scopoli in Wulfen.

Izhodišča[uredi | uredi kodo]

Vzponi na vrh[uredi | uredi kodo]

  • 4h: od Doma pod Storžičem (1123 m), mimo Male Poljane in čez Psico
  • 3½h: od Doma pod Storžičem (1123 m), čez Škarjeve peči - Škarjev rob
  • 3h: od Doma pod Storžičem (1123 m), skozi Žrelo, po Transverzali
  • 1¾h: od Planinskega doma na Kališču (1534 m), po Transverzali
  • 4½h: od Zavetišča v Gozdu (891 m), mimo Male Poljane
  • 4½h: s Spodnjega Jezerskega, čez Bašeljski vrh
  • 3½h: s Trstenika, mimo Velike Poljane ali Javornika
  • 3h: iz Bašlja, mimo Koče nad Malo Pečjo ter po grebenu do vrha po nemarkirani poti

Razgled[uredi | uredi kodo]

Zaradi višine in lege je Storžič med najbolj razglednimi vrhovi v Kamniško-Savinjskih Alpah. Proti jugu seže pogled čez Ljubljansko kotlino na Krim, Javornike, Snežnik, Nanos in Škofjeloško hribovje. Na zahodu imamo celotni vzhodni del Julijskih Alp s Triglavom na čelu. Na severu so bližnje Karavanke s Stolom, Begunjščico, Košuto, na vzhodu pa se iznad doline Kokre dviga ostenje Kočne z Grintovcem, ki se preko Kokrskega sedla navezuje na Kalški greben s Krvavcem.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]