Stol, Julijske Alpe

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Stol
Južna stran Stola nad vasjo Breginj.jpeg
Južna stran Stola nad vasjo Breginj
Najvišja točka
Nadm. višina1673 m
Koordinate46°16'42.34"S 13°27'14.10"V 
Geografija
LegaPrimorska, Slovenija
PogorjeJulijske Alpe, Predalpski svet
Pogled na Julijske Alpe z vrha Stola

Stol[1] (domačini mu pravijo tudi Stu, 1673 m) je ozka in razpotegnjena gora v Breginjskem kotu na meji med Julijskimi Alpami ter predalpskim svetom. To je najvišja vzpetina v vzhodnem delu Stolovega grebena, Gran Monte v italijanščini. Je najdaljši greben v Julijskih Alpah, razteza se skoraj 34 km daleč od Kobarida do Humina (Gemone) v Italiji.

V slovenskem delu grebena se začne z vrhom Starijski vrh (1146 m) ter se počasi vzpenja do Stola. Pomembna vrhova sta še Gabrovec (Gabruc) (1630m) in Muzec (Musc) (1612m), na vrhu Muzca je izjemen razgled daleč okrog. Dober kilometer zahodno od njiju je še vrh Nizki vrh (1488 m) potem pa greben preide v Italijo in se nadaljuje z Breškim Jalovcem / Punta di Montemaggiore (1613 m) in Brinico / Monte Briniza (1636 m), še naprej proti zahodu reka Ter (it. Torre, furl. Tor) globoko prereže greben, ki se na drugi strani nadaljuje v isti smeri in na Monte Chiampon|Velikem Karmanu / Monte Chiampon (1709 m) nad Huminom doseže svojo najvišjo točko.

Masiv Stola je s severa omejen z dolino Učje in Soško dolino, ob južnih vznožjih pa se nizajo slikoviti kraji: Breginj, Sedlo, Homec, Stanovišče, Borjana, Potoki, Kred, Staro Selo in Kobarid. Reka Nadiža, ki izvira v Breginjskem kotu tik ob meji z Italijo, teče sprva proti vzhodu, pri vasici Kred pa zavije ostro proti jugu. Južna pobočja Stola so gola, strma in travnata, tu in tam tudi skalnata. Na severni strani raste nizek gozd skoraj do vršnega grebena. Celoten Stolov greben je izredno razgleden, ob lepem vremenu se vidi Furlanija, Tržaški zaliv, Karnijske Alpe, Dolomite, Julijske Alpe, Benečija ter vse do Snežnika.

Dostopi[uredi | uredi kodo]

Do grebena stola sta speljani dve gozdni cesti od opuščenega mednarodnega mejnega prehoda Učja, ter iz vasi Sedlo.

Njegov razgledni greben nudi možnosti za jadralno padalstvo, za dolge prelete in velika tekmovanja. Kot najvišje vzletišče v Posočju je Stol velikokrat edini nad inverzno plastjo ozračja, kar omogoča termično jadranje.

Kolesarji se nanj povzpnejo iz vasi Trnovo ob Soči in se po valovitem grebenu mimo planine Božca spustijo v Breginjski kot.

Pohodniki imajo več planinskih poti do vrha in sicer lahko pričnejo svoj vzpon iz vasi Potoki ali Starega sela, iz Breginja mimo Sv. Marjete (973 m) na Stol ali iz Breginja na Muzec (Musc) (1612 m). Na vrhu stoji bivak pod Muzcem (1550 m), pot se nadaljuje po grebenu do vrha Stola.

Slike[uredi | uredi kodo]

Iz Matajurja pogled na pogorje Stola
Iz Skutnika pogled na severno stran pogorja Stola


Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Nikoli se ni imenoval Kobariški Stol, Breginjski Stol ali katerikoli drugi Stol, imenuje se samo Stol.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]