Pojdi na vsebino

Stephen Hopkins

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stephen Hopkins
Portret
Rojstvo7. marec 1707({{padleft:1707|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1][2][…]
Providence[d][1]
Smrt13. julij 1785({{padleft:1785|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[1][2][…] (78 let)
Providence[d][1]
Državljanstvo ZDA
 Kraljevina Velika Britanija
Poklicpolitik, pravnik, sodnik, aktivist
PodpisPodpis

Stephen Hopkins (7. marec 1707 – 13. julij 1785) je bil geodet, trgovec, politik, sodnik in ustanovni oče Združenih držav Amerike.[3] Služil je kot guverner kolonije Rhode Island in Providence, vrhovni sodnik Rhode Islanda in je bil podpisnik Kontinentalnega združenja in Deklaracije o neodvisnosti. Hopkins je izhajal iz ugledne družine Rhode Islanda. Njegov dedek William Hopkins, je bil vpliven kolonialni politik, medtem ko je bil njegov praded Thomas Hopkins med prvotnimi naseljenci kolonije Providence. Thomas je leta 1635 odplul iz Anglije skupaj s svojim bratrancem, Benediktom Arnoldom (guvernerjem), ki je kasneje postal prvi guverner kolonije Rhode Island v skladu s Kraljevo listino iz leta 1663.

Kot otrok je bil Hopkins požrešen bralec in je postal resen študent znanosti, matematike in književnosti. Postal je geodet in astronom ter sodeloval pri meritvah med prehodom Venere čez Sonce leta 1769. Svojo javno službo je začel pri 23 letih kot mirovni sodnik v novo ustanovljenem mestu Scituate v Rhode Islandu. Kmalu je postal sodnik nižjega sodišča za civilne spore, občasno pa je bil tudi predsednik poslanske zbornice in predsednik mestnega sveta Scituate. Medtem, ko je bil aktiven v državljanskih zadevah, je bil tudi solastnik livarne železa in uspešen trgovec, ki je bil upodobljen na satirični sliki Johna Greenwooda iz petdesetih let 18. stoletja Pomorski kapitani se zabavajo v Surinamu. Maja 1747 je bil Hopkins imenovan za sodnika vrhovnega sodišča Rhode Islanda, kjer je opravljal funkcijo do maja 1749.[4] Maja 1751 je postal tretji vrhovni sodnik tega telesa, kjer je opravljal funkcijo do maja 1755.[4] Leta 1755 je bil izvoljen na svoj prvi mandat za guvernerja kolonije in to funkcijo je opravljal 9 od naslednjih 15 let.

Eno najbolj spornih političnih vprašanj njegovega časa je bila uporaba papirnatega denarja v primerjavi s trdo valuto. Njegov zagrizeni politični tekmec Samuel Ward je zagovarjal trdo valuto, medtem ko je Hopkins zagovarjal uporabo papirnatega denarja. Rivalstvo med možema se je tako razvnelo, da je Hopkins tožil Warda za 40.000 funtov, vendar je zadevo izgubil in moral plačati stroške. Sredi šestdesetih let 18. stoletja je spor med možema postal resna motnja za vlado kolonije in poskušala sta se pomiriti – sprva neuspešno. Na koncu sta se leta 1768 oba strinjala, da ne bosta kandidirala za funkcijo, Josias Lyndon pa je bil kot kompromisni kandidat izvoljen za guvernerja kolonije.

Leta 1770 je Hopkins ponovno postal predsednik vrhovnega sodišča Rhode Islanda in postal je glavni akter pri reševanju kolonije v aferi Gaspee leta 1772, ko se je skupina besnih državljanov Rhode Islanda vkrcala na britansko davčno ladjo in jo požgala. Leta 1774 je dobil dodatno pomembno odgovornost kot eden od dveh delegatov Rhode Islanda na prvem kontinentalnem kongresu, drugi delegat pa je bil njegov nekdanji tekmec Samuel Ward. Hopkins je postal dobro znan v Trinajstih kolonijah deset let prej, ko je objavil brošuro z naslovom »Preučene pravice kolonij«, v kateri je kritiziral britanski parlament in njegovo davčno politiko.

Hopkins je poleti 1776 podpisal Deklaracijo o neodvisnosti, medtem ko se je njegova paraliza poslabšala. Podpisal jo je tako, da je desno roko prijel za levo in rekel: "Moja roka trepeta, srce pa ne." V Drugem kontinentalnem kongresu je služil do septembra 1776, ko ga je zaradi slabšega zdravja prisililo k odstopu. Bil je močan podpornik Kolidža angleške kolonije Rhode Island in Providence Plantations (kasneje preimenovanega v Univerzo Brown) in postal prvi predsednik te ustanove. Umrl je v Providencu leta 1785 v starosti 78 let in je pokopan na tamkajšnjem Severnem pokopališču. Hopkinsa imenujejo največji državnik Rhode Islanda. Leta 1774 je Hopkins imel v lasti šest ali sedem sužnjev, s čimer je bil takrat med petimi odstotki lastnikov sužnjev v Providencu.[5]

Kljub temu, da je bil Hopkins sužjelastnik, je bil tudi abolicionist, ki je verjel v postopno emancipacijo suženjstva in je leta 1774, ko je bil poslanec v skupščini Rhode Islanda predstavil zakon, ki je prepovedoval uvoz sužnjev v kolonijo. [6] To je postal eden prvih zakonov proti trgovini s sužnji v Združenih državah. [7]

Njegov brat je bil slavni revolucionarni pomorski častnik in prvi vrhovni poveljnik kontinentalne mornarice Esek Hopkins

Glej tudi:

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 4 Record #1043846492 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 1 2 SNAC — 2010.
  3. ↑ Bernstein, Richard B. (2009). »Appendix: The Founding Fathers, A Partial List«. The Founding Fathers Reconsidered. New York: Oxford University Press. str. 176–180. ISBN 978-0199832576.
  4. 1 2 Manual - the State of Rhode Island and Providence Plantations (1891), str. 208–13.
  5. ↑ Hopkins, Donald R. (2011). »A Slave Called Saint Jago« (PDF). Rhode Island History Journal. 69 (1). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. oktobra 2022. Pridobljeno 17. decembra 2020.
  6. ↑ Sanderson & Conrad 1846, str. 141.
  7. ↑ Richman 1905, str. 170.

Bibliografija

[uredi | uredi kodo]

'Spletni viri

Znanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Stephen_Hopkins&oldid=6726738«